REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bizarno: Juvanova ne pozna geografije, 24ur.com poroča, da je Hormuška ožina odprta, Šveglova pa izgubljena v Egiptu...

Bizarno: Juvanova ne pozna geografije, 24ur.com poroča, da je Hormuška ožina odprta, Šveglova pa izgubljena v Egiptu...Juvanova je pomešala Perzijski zaliv in Rdeče morje... Vir: RTV SLO, posnetek zaslona

Napad ZDA in Izraela na Iran razkriva tudi vso nesposobnost, diletantizem in samozaverovanost slovenske politične, medijske in »znanstvene« vrhuške.

Profesorica obramboslovja na FDV Jelena Juvan je ob problemu zaprtja Hormuške ožine na RTV Slovenija na primer dejala, da je to »v resnici najbolj logična povezava z Indijskim oceanom, kar pomeni, da bodo ladje prisiljene izbirati daljšo pot mimo Afrike, kar seveda močno povečuje stroške, povečuje čas, ki je potreben, da se pride do cilja, povečuje tudi varnostna tveganja, kar seveda bo imelo tudi gospodarske učinke, ne samo za Evropo, pač pa za celoten svet.«

Če pogledamo na zemljevid, postane kmalu jasno, da razlaga profesorice obramboslovja nima nobenega smisla.

Če pogledamo na zemljevid, postane kmalu jasno, da razlaga profesorice obramboslovja nima nobenega smisla.

Zaprtje Hormuške ožine se namreč dogaja v Perzijskem zalivu.

V resnici se dilema, s katero se soočajo ladje zaradi podobne blokade Hutijev - dogaja v Rdečem morju.

Rdeče puščice: Ladje so pred izbiro, ali okoli Afrike, ali skozi Rdeče morje. Črna puščica: nobene dileme - zgolj prepoved prehoda. Vir: Posnetek zaslona, X

Mimo obal Jemna namreč vodijo morske poti tako do Izraela kot do Sueškega prekopa in zaradi napadov Hutijev na ladje držav, ki so plule proti Izraelu ali sodelovale v agresiji zoper Jemen ali v genocidu v Gazi je bil ta del prometa že pred časom ustavljen.

Ladje, ki imajo težave v Hormuškem zalivu se ne soočajo z nobeno dilemo ali gremo okoli Afrike ali ne, pač pa s preprostjo prepovedjo prehoda. Povedano drugače: profesorica, ki nam dan za dnem predava o geopolitiki očitno ne loči med Rdečim morjem in Perzijskim zalivom.

To je ladje prisililo, da so se proti Evropi – ali obratno, na poti iz Evrope – odločile za daljšo pot okoli Afrike, okoli Rta dobrega upanja.

Na koncu Perzijskega zaliva pa seveda ni nobenega morskega prehoda ali prekopa.

Zato skozi Perzijski zaliv ladje ne plujejo proti Evropi, plujejo le do zalivskih držav in nato v Indijski ocean.

In ta pot je sedaj – zaprta.

Ne z minami (za zdaj), pač pa ukazi Irana, ki so povsem dovolj, saj lahko vsako ladjo, ki ukazov ne bi spoštovala, preprosto potopijo tudi z vojaškimi sredstvi - kar so že dokazali.

Ladje, ki imajo težave v Hormuškem zalivu se zato ne soočajo z nobeno dilemo ali gremo okoli Afrike ali ne, pač pa s preprosto prepovedjo prehoda.

Povedano drugače: profesorica, ki nam dan za dnem predava o geopolitiki očitno ne loči med Rdečim morjem in Perzijskim zalivom.

Tu bi lahko zgodbo končali.

Toda zanimivo je, da podobne bizarnosti ponavljajo tudi na menda najbolj branem slovenskem portalu.

Vir: Posnetek zaslona

Tu so prepričani, da Iran še vedno ni zaprl Hormuške ožine, čeprav istočasno pišejo o njeni blokadi.

Povsem jasna sporočila iranske obalne straže, da je preliv zaprt - jih očitno niso prepričala.

Seveda, javnost na Slovenskem je potrebno umiriti.

Informacija o zapori bi bila morda preveč šokantna, kajti celo slabo informnirani slovenski bralci razumejo, da to pomeni resne težave.

Boljše se sliši, če se zapiše, da je ožina blokirana, ni pa uradno zaprta in da so neki problemi le zaradi visokih zavarovalnin.

V resnici pa de facto zapora ožine seveda napoveduje gospodarsko krizo vsemu svetu.

In na koncu je tu seveda še Karmen W. Švegl, ki so jo na javni televiziji očitno znova poslali na napačen kraj sveta.

Vir: Posnetek zaslona

O vojni nam poroča iz Egipta, države, ki v vojno ni vpletena.

Ker nam preprodaja postane agencijske novice, čeprav imamo sveže na omrežju X in drugje, bi jo lahko poslali tudi na katerokoli drugo točko sveta, da poroča o napadu ZDA in Izraela na Iran.

Lahko bi nam vsem, ki plačujemo prisilno naročnino, prihranili stroške in ji dali nalogo spremljanja te vojne kar iz Slovenije. Učinek bi bil enak.

»Slišali smo Trumpa, Netanjahuja, da bodo napadi trajali nekaj dni, mislim, da nekaj dni ne bo dovolj za strmoglavljenje iranskega režima,« je ocenila, kot da je ameriški cilj povsem razumen, edino odprto vprašanje pa morda nekoliko daljši čas, ki bo potreben za njegovo uresničitev.

»Slišali smo Trumpa, Netanjahuja, da bodo napadi trajali nekaj dni, mislim, da nekaj dni ne bo dovolj za strmoglavljenje iranskega režima,« je ocenila, kot da je ameriški cilj povsem razumen, edino odprto vprašanje pa morda nekoliko daljši čas, ki bo potreben za njegovo uresničitev.

Ista dopisnica se je enako veselila tudi padcu »Gadafijevega režima«, odkar je država že desetletje in pol v popolnem kaosu pa ona iz Libije ne poroča več.

Posledice veličastne intervencije, nad katero se je tako zelo navduševala je očitno več ne zanimajo. 

To je pač ta modus vivendi podrepniškega, »mainstream« novinarstva, ki nikoli ne postavlja težjih vprašanj in zmeraj sledi zunanji politiki lastne države, pa naj bo še tako zgrešena.

Libija, Sirija, Iran - ni pomembno, kje poka, pomembno je le, da zmeraj pokažeš razumevanje za tiste, ki napadajo, če gre za naše, za Zahod.

In pobiraš visoke dnevnice.

Mimogrede, hrvaška kolegica Šveglove poroča za HTV vsaj iz Izraela, ne pa iz Kaira.

In tudi iz Izraela poročanje ni tako enostavno, kot kaže aretacija (spodaj) dopisnika CNN, ker naj bi razkril preveč o tem, kako uničen je Izrael.

Toda morda je še bolje, da je tako in da so Šveglovo pustili, da se igra vojno dopisnico iz Egipta.

Glede na njeno popolno pomanjkanje kakršne koli kritične ocene tega, kar počne Izrael in goreče razumevanje za napad na Iran s strani ZDA je najbolje, da poroča čim dlje od fronte.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek