REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Anže Logar in njegova misija nemogoče: Kako s pravljico o grdih slovenskih medijih prepričati Svet Evrope

Anže Logar in njegova misija nemogoče: Kako s pravljico o grdih slovenskih medijih prepričati Svet Evrope
V depeši pa niso opisani niti poskusi cenzuriranja medijev v času obeh prvih Janšinih vlad, predvsem prve, kar je naletelo tudi na odziv skupine 571 novinarjev.

Slovensko zunanje ministrstvo, ki ga vodi SDS-ov nekdanji poslanec Anže Logar je očitno brez usklajevanja s koalicijskimi partnerji v Svet Evrope poslalo depešo, v kateri je na precej neverodostojen način predstavilo stanje v slovenskih medijih.

V petek je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović Slovenijo namreč navedla med državami, v katerih prihaja do pritiskov na novinarje in nesprejemljivih posegov v pravico javnosti do obveščenosti.

Slovenija se je tako znašla v družbi držav, ki kršijo medijske svoboščine - v skupini držav z Madžarsko, Rusijo, Turčijo, Češko, Romunijo, Azerbajdžanom in še nekaterimi državami.

Nato so se v MZZ odzvali in posebno depešo poslali na Svet Evrope.

Dokument naj bi sicer pripravili na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar, ob tem pa so celo zahtevali, da naj se depeša tudi javno objavi na spletni strani te organizacije.

Težava je bila ena sama – da so bili »vladni argumenti« povsem enaki trditvam, ki jih o slovenskih medijih zagovarja stranka SDS.

Anže Logar

To je že povzročilo nekaj posledic.

V koalicijskih strankah SMC, NSi in DeSUS so se namreč distancirali od vladne depeše Svetu Evrope o medijih v Sloveniji.

Trdijo, da z njeno vsebino niso bili seznanjeni in da so vsakršni napadi in pritiski na medije nesprejemljivi.

»Zaradi razjasnitve celotne situacije, vključno z vsebino in avtorstvom depeše, bomo zato najprej zahtevali dodatna pojasnila znotraj koalicije,« so pojasnili v NSi.

Podobno presenečena je bila tudi predsednica stranke upokojencev Aleksandra Pivec.

To pa vsekakor kaže še ne nekaj, na kar smo že opozarjali ob sestavljanju vlade – da je SDS prevzela vse najpomembnejše funkcije in da ne gre za koalicijo enakopravnih strank, pač pa za vlado SDS-a, v kateri sta stranki SMC in DeSUS, tudi zaradi pičlega ugleda v javnosti - samo privesek vlade.

V koalicijskih strankah SMC, NSi in DeSUS so se namreč distancirali od vladne depeše Svetu Evrope o medijih v Sloveniji.

Na sporno depešo, ki jo je vlada poslala Svetu Evrope in v kateri je zapisala, da »večina slovenskih medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima«, so se ostro odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije kjer so zapisali, da vladna depeša »nima v ničemer zveze z realnostjo domačega medijskega trga.«

V depeši MZZ navaja, da »večina najpomembnejših medijev izvira iz nekdanjega komunističnega režima. Celo v poznih devetdesetih letih so položaje urednikov zasedali nekateri nekdanji člani zloglasne tajne policije UDBA, ki je v prejšnjem režimu preganjala in mučila številne politične zapornike,« navaja depeša.

Kot edini konkretni primer pa depeša izpostavi Mitjo Meršola, nekdanjega odgovornega urednika Dela, pozneje poslanca Pozitivne Slovenije, ki po podatkih iz arhivov sicer ni bil uslužbenec, ampak nekdanji tajni sodelavec Službe državne varnosti (SDV).

MZZ ob tem navaja, da so prav zaradi vpliva nekdanjih struktur in blokade pri oglaševanju propadli vsi poizkusi ustanovitve »novih medijev, ki ne temeljijo na dediščini totalitarne preteklosti«, pozabljajo pa, da so bili v Sloveniji tako poskusi ustanovitve bolj desnih časopisnih dnevnikov (Slovenec) kot tudi levih (Republika), ki so prav tako propadli, ne da bi bila za to odgovorna katerakoli vlada.

V depeši pa ob tem ni pomembno samo to, kar je zapisano, pač pa tudi to, kar v depeši ne piše.

Niso na primer opisani poskusi cenzuriranja medijev v času obeh prvih Janšinih vlad, predvsem prve, kar je naletelo tudi na odziv skupine 571 novinarjev.

Prav tako v depeši ni omembe enostranskih in nepovratnih finančnih tokov za medije SDS iz kroga madžarskega predsednika Viktorja Orbana, ki se dogajajo v nasprotju s tržnimi načeli in so prav zato izjemno problematični tudi iz zornega kota vpliva tujih držav na medije in demokracijo v Sloveniji.

Tudi zaradi tako neuravnoteženih vplivov na medije, Slovenija iz dneva v dan postaja vse bolj marionetna in nesamostojna država.

Kritično so se zato odzvali tudi v opozicijskih strankah.

V MZZ pozabljajo, da so bili v Sloveniji tako poskusi ustanovitve bolj desnih časopisnih dnevnikov (Slovenec) kot tudi levih(Republika), ki so prav tako propadli, ne da bi bila za to odgovorna katerakoli vlada.

Depeša sploh ne omenja, da več članov upravnega odbora Nova24TV, ki se financira tudi z oglaševalskim denarjem državnih podjetij, zaseda položaje v vrhu sedanje vlade, na primer minister za notranje zadeve Alojz Hojs.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je bil namreč še do nedavnega izvršni direktor Nova24TV, Uroš Urbanija, ki po novem vodi UKOM pa je bil prvi odgovorni urednik tega strankarskega, od tujine odvisnega medija SDS.

Zaradi vsega tega je že prišlo do številnih odzivov medijev v Sloveniji, ki posploševanja iz depeše zavračajo.

Bistvena težava depeše je tudi intelektualna plehkost in neverodostojnost temeljne analize.

Nova24

Če večina medijev v Sloveniji res »laže«, potem ni dvoma, da bi naravna želja ljudi, da izvedo resnico, večino prebivalstva usmerila v prebiranje in spremljanje desnih medijev. Vendar se to ne dogaja.

Osnovna teza je, da zaradi vpliva »komunistov« novi mediji v Sloveniji ne morejo zaživeti.

Toda slovenski trg je del notranjega trga EU.

Na tem trgu pa omejitev ni.

Svoboda podjetniške pobude je zagotovljena, ustanavljanje desnih medijev ni prepovedano in če večina medijev v Sloveniji res »laže«, potem ni dvoma, da bi naravna želja ljudi, da izvedo resnico, večino prebivalstva usmerila v prebiranje in spremljanje desnih medijev.

To pa bi imelo tudi finančne učinke.

Vendar se to ne dogaja.

Očitno zato, ker trg medijev, kot so Nova24TV in podobni ne sprejema do te mere, da bi lahko na tem trgu tudi preživeli – kar za ostale medije ne velja.

Osnovna teza je, da zaradi vpliva »komunistov« novi mediji v Sloveniji ne morejo zaživeti. Toda slovenski trg je del notranjega trga EU. Na tem trgu pa omejitev ni.

Zato je povsem neverjetno, da medijski trg v Sloveniji, ki je vendarle svoboden, ne bi bil dovolj dobra podlaga za vznik novih, »desnih« medijev, če bi jih javnost le hotela.

Tipičen je primer časnika Slovenec, ali pa tednika MAG, ki ga je vodil (sedaj pokojni) Danilo Slivnik.

Bila sta desna, imela sta vso svobodo delovanja in če bi bilo toliko kupcev teh medijev, kot bi jih po oceni Logarja in ostalih iz SDS v Sloveniji moralo biti – potem ni dvoma, da bi se obdržala.

Drug primer je televizija Nova24tv, za katero je znano, da je že doslej porabila (nepovratno) nekaj milijonov evrov, pa kljub temu še vedno ne posluje niti na pozitivni ničli.

Zakaj v Sloveniji, če večina medijev res laže, ljudje in podjetja množično ne podpirajo Novo24TV in podobne medije, prve v službi desnice.

Zakaj ne morejo preživeti na trgu sami, brez enosmernega toka financ?

Ali prebivalci Slovenije edini na svetu res ljubijo laži?

Ali pa zgolj ne marajo skrajno desnih, neobjektivnih medijev?

Za neuspeh desnih medijev ni kriv nihče, ker nobena vlada ne bi mogla preprečiti državljanom in podjetjem, da takšno televizijo ali drug medij podpirajo, na njih oglašujejo in podobno.

Tudi Požareport povsem lepo posluje in kaže, da se da.

In na tem mestu so seveda neverodostojne primerjave z npr. POP TV, češ da je tudi POP TV odvisna od tujine in podobno.

Razlika je seveda v tem, da POP TV dobiček ustvarja, Nova24TV pa kapital zgolj nepovratno konzumira.

Toda ne tudi zastonj in te usluge tujih financerjev bo potrebno vrniti – to pa že v tem trenutku ogroža tudi interese države.

In ker te finančne podpore trga za skrajno desne medije v Sloveniji enostavno ni, je resnica drugačna od pravljice, ki jo predstavlja MZZ.

Pop TV

Resnica, ki jo dokazuje realnost medijskega trga v Sloveniji je, da slovenski trg enostranskih, skrajno desničarskih in neobjektivnih medijev enostavno nima za kredibilne, zato jih ljudje ne kupujejo, podjetja pa v njih ne oglašujejo.

Prej, ko bodo to spoznali tudi desno usmerjeni volivci in prej kot bodo zgradili kredibilne desne medije, boljše bo za vse.

In za Slovenijo.

Če večina medijev v Sloveniji res 'laže', potem ni dvoma, da bi naravna želja ljudi, da izvedo resnico, večino prebivalstva usmerila v prebiranje in spremljanje desnih medijev. To pa bi imelo tudi finančne učinke.

Da je to mogoče, kaže primer Reporterja, ki je postal kredibilen, sicer desno usmerjen, pa vendar zelo dobro bran in uspešen medij.

Vendar pa seveda prav zato, ker se za svojo neodvisno pozicijo bori in ne želi biti na povodcu ne levih in ne desnih vlad (beri: Janeza Janše in SDS) velja tudi v krogih SDS-a za »sovražnika.«

Da je takšen pristop Janeza Janše in njegovega oprode, zunanjega ministra Anžeta Logarja zgrešen, vedo mnogi, celo v vrhu SDS, ki pa se ne želijo javno izpostavljati.

Da imajo nekateri kljub temu dovolj hrbtenice za samostojno razmišljanje kaže tudi primer nekdanjega poslanca SDS in sedanjega državnega sekretarja Vinka Gorenaka, ki je imel do časnika Reporter drugačen odnos in je nekoč dal intervju temu časniku in to kljub odkritemu nasprotovanju svojega tedanjega »šefa«, Janeza Janše.

Če bi bilo takšnih ljudi v SDS-u več, potem bi bilo verjetno več tudi kredibilnih desnih medijev, desnim strankam pa bi se odprla lažja pot do vladanja.

Tako pa so desne vlade zgolj nekakšen kratkočasen intermezzo (Demosova, tri Janševe in ena Bajukova vlada) v dolgi, večdesetletni vladavini levosredinskih strank v Sloveniji.

Nekateri na desni bistvo problema pravilno razumejo, kot kaže odziv evroposlanke Ljudmile Novak.

Vladati drugače, bolj razumno in manj konfliktno je ob vodstvu Janeza Janše seveda mission imposible: misija nemogoče.

Da je takšen pristop Janeza Janše in njegovega oprode, zunanjega ministra Anžeta Logarja zgrešen, vedo mnogi, celo v vrhu SDS, ki pa se ne želijo javno izpostavljati.

Za spremembe medijske in politične slike v Sloveniji bi bila seveda najprej potrebna prava, odkrita SWOT analiza.

To pa Logarjevo skropucalo v obliki sporne depeše, katere avtorstvo sedaj zanika, pa seveda ni.

Brez poznavanja pravih dejstev pa ni mogoče niti voditi boljše zunanje in notranje politike.

MZZ je Svetu Evrope in Dunji Mijatović z depešo Anžeta Logarja zato predvsem poskusil natveziti pravljico.

Ampak to ni najhuje; huje je to, da Janez Janša in Anže Logar tej pravljici sedaj - celo verjameta.

Še huje – za Slovenijo – pa je to, da ji v Evropi in izven kroga najbolj zagrizenih vernikov SDS ne verjame nihče.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke