Štirje pravniki obsojajo, Alternativna akademija hvali Šarčev poziv podjetjem glede medijev s sovražnim govorom

Po pozivi predsednika vlade, da naj državna podjetja ali pa tista v katerih ima država pomemben del razmislijo o svojem oglaševanju v medijih, ki širijo nestrpnost, je prišlo do burnih odzivov dela javnosti.

V Združenju novinarjev in publicistov poziv premierja Marjana Šarca o oglaševanju v medijih s "sovražnimi vsebinami" razumejo kot enega največjih pritiskov oblastnikov na medije v zadnjih letih. 

Ob robu vrha Evropske unije je predsednik vlade Marjan Šarec pojasnil svoj poziv podjetjem, ki so v državni lasti, naj razmislijo, kaj pomeni njihovo oglaševanje v medijih, ki "širijo nestrpnost in sovražni govor". Poziv je bil v petek objavljen na spletnih straneh vlade.

Povedal je, da je šlo za njegovo mnenje, do katerega je upravičen, in ne navodilo, poroča TV Slovenija. "Moj poziv je namenjen, pač, razmisleku o tem. Zdaj, seveda, nekateri so spet na hitro skočili, govori se o ustavni obtožbi, ne vem kaj vse. Ker spoštujem svobodo posameznika, jim tega ne zamerim. Sem pa vesel, da je ta izjava vendarle dvignila nekaj prahu in da so ljudje začeli o tem razmišljati."

"Takšen poziv nevarno spominja na polpreteklo obdobje cenzuriranja medijev, ki se ga zdaj prenaša na kapital, ki je povrh vsega v državni lasti. Gre za poskus političnega onemogočanja delovanja medijev, ki so kritični do vlade, s pozicije moči," je v odzivu zapisal upravni odbor Združenja novinarjev in publicistov (ZNP).

Ob tem navaja, da je znano, da predstavniki vladnih strank in Levice kot pomožne vladne stranke predvsem opozicijskim medijem že nekaj časa očitajo, da širijo sovražni govor, pri čemer je to, kaj je sovražni govor, po navedbah ZNP-ja "v največji meri prepuščeno njihovi poljubni in subjektivni presoji". Po navedbah ZNP-ja najpogosteje kot sovražni govor označijo že to, če mediji zgolj kritično pišejo o migracijah ali vladni politiki na tem področju.

"Politika naj presojo o tem, kaj je dopustno, kaj pa presega svobodo izražanja, prepusti organom pregona in sodiščem. Nikakor pa meja svobode govora medijem ne sme postavljati predsednik vlade. Niti ne sme pozivati gospodarskih družb, kako naj ravnajo glede oglaševanja v medijih," poudarjajo v ZNP-ju.

Poziv predsednika vlade je po mnenju ZNP-ja sporen tudi zato, "ker gre za poskus političnega vplivanja na poslovne odločitve podjetij".

V Združenju napovedujejo, da bodo o pozivu obvestili mednarodne novinarske organizacije in druge organizacije, ki se ukvarjajo s svobodo medijev, prav tako Evropsko komisijo in njene organe. Premierja pa pozivajo, naj svoj poziv prekliče oziroma umakne s spletne strani vlade.

Drug pomembnejši odziv je prišel s strani nekaterih pravnikov. Štirje slovenski pravniki so se zaradi Šarčevega poziva odločili objaviti javno pismo z naslovom "Ponovljeno vljudno pojasnilo o svobodi izražanja; posebej, ko jo naslavlja strankarskokoalicijska oblast". Napisali so ga Andraž Teršek, Matej Avbelj, Jurij Toplak in Jernej Letnar Černič.

"V tem duhu in s takšnim etičnim samorazumevanjem se tokrat dobroverno odzivamo na medijsko poročanje o tem, da aktualni premier izrecno, izjavljeno "ne podpira oglaševanja v medijih, ki širijo sovražne vsebine." Takšna izjava je najmanj neposrečena," so zapisali.

Premier po njihovi oceni tvega resno prestopanje meje politično sprejemljivega, če se postavi v vlogo presojevalca, kaj so to sovražne vsebine, kdo je zanje odgovoren, kako se jim zoperstavljati. Še posebej, če močno sugerira, da prihajajo samo z ene do dveh strankarskih političnih strani, nadaljujejo. " Kot človek ima pravico, da podaja takšne vrednostne ocene. Kot premier pa gre predaleč, če s takšno izjavo pavšalno sugerira splošni obstoj sovražnega govora kot kaznivega dejanja v teh medijih."

Štirje pravniki poudarjajo, da tisto, kar deluje kot sovražna nastrojenost, po pravu pač še ni sovražni govor, to pa je predmet dela ustreznih organov oblasti, sodišč, ustavnega sodišča in ESČP-ja. Ne more pa biti predmet premierjevih sugestij, razumljenih kot poduk in navodila oglaševalcem. To je po njihovi oceni politično nelegitimen in pravno nesprejemljiv pritisk na podjetja, na katera ima država neposredni vpliv. 

V društvu Alternativna akademija pa Šarčev poziv štejejo za prvo nekoliko resnejšo gesto v prid obrambi temeljnih načel strpnosti v demokratični družbi. Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik društva Darko Štrajn, si predsednik vlade za to gesto zasluži priznanje, v društvu pa upajo, da je vlada s to izjavo stopila na pot resnejše obrambe demokracije in nevarnih pasti spodbujanja sovraštva, homofobije in nestrpnosti v slovenski družbi.