Arbitraža: Slovenijo čaka "stik", Hrvaško pa nova tožba

Arbitražno sodišče ki v Haagu odloča o določitvi morske in kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško v pisnem sporočilu, poslano tudi medijem zapisalo, da je končalo obravnave in da bo razsodba znana "v prihodnjih mesecih." Hrvaški časnik Jutarnji list je sicer včeraj poročal, da bi arbitražno sodišče lahko svojo odločitev sporočilo javnosti že v naslednjih nekaj dnevih.

"Četudi bo kakšna kompromisna rešitev, bodo Slovenci to prebrali kot zmago in zahtevali uveljavitev, ne glede na odločitev hrvaškega sabora o odstopu Hrvaške od arbitražnega postopka," piše zagrebški časnik ter ocenjuje, da bodo morebitnim slovenskim potezam v Piranskem zalivu sledili jezni hrvaški odzivi, kar bo "dodatno zapletlo sicer vse bolj napete odnose med državama".

Arbitraža bo morala določiti "stik"

Po navedbah sodišča bodo "v ustreznem času" in vsekakor še pred končno razsodbo sporočili tudi točen datum objave odločitve. vendar so obravnave pred sodiščem že zaključene, saj je sodišče predstavnike Slovenije in Hrvaške 29. marca pisno obvestilo, da ne vidi potrebe po dodatnih pojasnilih strank glede primera in da je zato postopek zaključen. Pred sodiščem zato ne bo nobene ustne obravnave. Hrvaška sicer zaradi posledic "prisluškovalne afere" ko so bili poleti leta 2015 v srbskih in hrvaških časnikih objavljeni posnetki pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in tedanjim članom tribunala Jernejem Sekolcem arbitražnega postopka ne priznava več, vendar to na delo Arbitražnega sodišča ni vplivalo.

Da gre kljub zaskrbljenosti hrvaških diplomatov glede razsodbe dejansko za "burjo v kozarcu vode" pa je očitno tudi iz vsebine samega arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško.

Sodišče torej sploh ne more razpravljati in ne odločiti o tem, ali Slovenija ima pravico do takšnega stika ali ne - na to je vezano s samo pogodbo, zato je bilo hrvaškim politikom in diplomatom že nekaj let dobro znano, kakšno odločitev lahko pričakujejo.

Prav zato se je verjetno tudi zgodila "prisluškovalna afera", z očitnim namenom "miniranja" dela Arbitražnega sodišča. Hrvaški viri navajajo, da bi razsodba arbitražnega tribunala glede poteka morske meje in določitve stika slovenskega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami lahko šla v smeri sporazuma Drnovšek-Račan iz leta 2001. Po tem sporazumu je večji del Piranskega zaliva pripadel Sloveniji, ki ji je Hrvaška priznavala dostop do mednarodnega morja, Hrvaška pa je zadržala morsko mejo z Italijo. na hrvaške m ocenjujejo, da bo "nezavezujoča" razsodba imela velike posledice na politične na odnose med Hrvaško in Slovenijo. Jutarnji list tudi izpostavlja, da so prometni zastoji na slovensko-hrvaški meji samo uvod v odločitev arbitražnega sodišča. Podobnega mnenja je Novi list, ki prav tako napoveduje dodatno zaostritev že sicer zaostrenih odnosov med Slovenijo in Hrvaško.

 Po drugi strani pa je tudi slovenskim politikom znano, da Hrvaška takšne odločitve sodišča, ki ga ne priznava več - ne bo spoštovala in uveljavila. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo Slovenija zato - če s Hrvaško kmalu ne bo našla kakšne kompromisne rešitve - prisiljena še v nov sodni postopek proti Hrvaški. Tokrat pred drugim, Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ), prav tistim, na katerem si je Hrvaška sicer želela doseči tudi določitev meje. Le da Meddržavno sodišče v tem postopku ne bo razpravljalo o sami meji pač pa o tem, ali je Hrvaška imela pravico enostransko odstopiti od podpisane in ratificirane meddržavne pogodbe o ustanovitvi arbitražnega sodišča. Hrvaška se sklicuje na Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, vendar slovenski diplomati upravičeno opozarjajo, da je Hrvaška s poskusom enostranskega odstopa od pogodbe to mednarodno konvencijo v resnici grobo prekršila. Mnenje predstavnikov Hrvaške, da je arbitražni sporazum "mrtev", delo sodišča pa "brezpogojno kompromitirano" kar neprestano ponavljajo vsi hrvaški politiki, je namreč v popolnem neskladju z veljavnim mednarodnim pravom. Takšne pravice do enostranskega odstopa od mednarodne pogodbe namreč mednarodno pravo - ne pozna.

Prepir iz sveta ne bo pregnan

 Da bi dokazali, da Hrvaška ni imela in še vedno nima pravice, da zaradi "prisluškovalne afere" in domnevno hude "materialne kršitve" enostransko odstopi od arbitražnega sodišča bo na koncu najverjetneje potrebno sprožiti pravdo - na novem sodišču. Z drugimi besedami - če Hrvaška ne bo želela sprejeti razsodbe, bo Slovenija Hrvaško prisiljena tožiti pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu. Še pred tem pa bi lahko prišlo do posebnega postopka posredovanja generalnega sekretarja OZN. Namera Hrvaške, da prekine pogodbo o Arbitražnem sporazumu namreč predstavlja "nov spor" med Slovenijo in Hrvaško in to v zvezi z interpretacijo in uporabo 60 člena Dunajske konvencije o pravu pogodb. Po predvidenih postopkih te konvencije, ki zavezuje tako Slovenijo kot tudi Hrvaško pa bi morali obe državi najprej v skladu z 33 členom Ustanovne listine OZN najprej najti "miroljubno rešitev".

Pred Slovenijo so zato v prihodnje tri poti - najprej zagotavljanje enostranske uveljavitve razsodbe, nato iskanje sporazuma s Hrvaško s pomočjo generalnega sekretarja OZN in na koncu, če ne bo pozitivnih rezultatov - nova tožba proti Hrvaški. Ne zaradi meje, pač pa zaradi očitne kršitve Dunajske pogodbe o pravu pogodb ter neutemeljenega poskusa odstopa od arbitraže. In o tem, kot smo izvedeli iz virov blizu vlade, razmišljajo tudi slovenski pravniki. V tem primeru bi imeli s Hrvaško tako odprta dva spora - prvega o meji in drugega o implementaciji razsodbe Arbitražnega sodišča. Tudi Slovenija bo po takem scenariju v nezavidljivem položaju, saj bo morala tudi tedaj, če sama ne bo v celoti zadovoljna z razsodbo sodišča (kar je seveda verjetno) po novi sodni in zelo zamudni poti iskati pravico za uveljavitev sporazuma, s katerim bi vendarle dobila jasno določeno južno mejo s Hrvaško. Takšni spori pa so lahko zelo dolgotrajni. To pa z drugimi besedami pomeni, da potek meje med Slovenijo in Hrvaško ne bo dokončno uveljavljen niti po odločitvi Arbitražnega sodišča in da nas zagotovo čakaj še dolga leta prepirov o meji, kar pa vsekakor ni dobro ne za Slovenijo in ne za Hrvaško. Prešernova misel iz Zdravljice, danes tudi slovenske himne, da "živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak" bo zato očitno še kar nekaj časa morala počakati na svojo uresničitev.