Škodljiva (samo)cenzura slovenskih medijev

Pravi storilci in kraji napadov so bili sicer skrivnost vse do izvedbe konkretnega napada, da bo do "vala napadov" v Evropi prišlo, pa je bilo znano že pred več kot letom dni. Marca leta 2016 so na primer novinarji AP na podlagi pogovorov z obveščevalci napovedali nove napade pripadnikov terorističnih celic, ki naj bi preko Turčije prišli v Evropo. Skupaj naj bi šlo za okoli 400 teroristov, pri čemer ni nujno, da so to tudi končni "izvajalci" - možno je, da je šlo zgolj za organizatorje in tehnike, izdelovalce bomb in podobno.

Nekateri svetovni mediji so te napovedi objavili, nekateri pa ne. V Sloveniji so se navajanju te skrb vzbujajoče novice ameriških kolegov - izognili. So jo zamolčali. V zvezi s tem imam tudi pomenljivo osebno izkušnjo. Namreč prav ta novica agencije AP, ki sem jo tedaj pripravil za medij, za katerega sem nekoč delal, je bila nato označena kot "nezanimiva", tako da članek, ki sledi temu uvodu, nikoli ni bil objavljen, pač pa je bil brez kakršnegakoli nadaljnjega pojasnila - zavrnjen. Kar se mi sicer ni dogajalo ravno pogosto. Na ta neobjavljen članek sem te dni naletel povsem po naključju. Ko sem nato pregledal spletne objave domačih medijev sem ugotovil, da se je isti novici izognila tudi večina drugih, "osrednjih" slovenskih uredništev. In to kljub temu, da je bila novica objavljena na spletni strani svetovno zelo znane tiskovne agencije. Še več, večina večjih slovenskih medijev ima tudi naročen servis Associated Pressa, ene od najstarejših in najboljših tiskovnih agencij na svetu.

Možna razlaga bi lahko bila, da uredniki medijev v Sloveniji s takšnimi informacijami niso želeli "prilivati olja na ogenj" v času tedaj precej vročih javnih razprav o beguncih. Obdobje od jeseni leta 2015 pa do pomladi leta 2016 je bilo zaznamovano kot vrh največje begunske krize. Begunce so v delu javnosti napadali tudi zaradi tega, ker naj bi se med njimi skrivali potencialni teroristi. Prav na to pa je opozarjal raziskovalni članek AP-ja.

Dejstvo je, da je v "begunskem valu" v Evropo prišlo zelo malo teroristov in so večino terorističnih dejanj v evropskih državah izvedli "radikalizirani" državljani EU. Vendar se na prepričanja dela prestrašene javnosti ni dalo vplivati z racionalni argumenti. In tudi zato verjetno nekateri članki, ki so opozarjali na realno nevarnost prihoda teroristov - niso bili objavljeni. Kar seveda prav tako ni prav - informacije, ki so pomembne, bi bilo potrebno objaviti, razen tedaj, kadar bi morebitne posledice takih objav res lahko neposredno ogrozile življenja ali svoboščine ljudi. O tem, ali bi navedbe Associated Pressa lahko povzročile kaj takšnega, si lahko svojo sodbo ob prebiranju doslej neobjavljenega članka ustvarite sami.

Je pa nedvomno res nekaj drugega - da so se napovedi obveščevalcev, ki so v tem v Sloveniji neobjavljenem članku opozorili na val napadov po Evropi, na presenetljiv način v večini primerov pokazale kot točne in dejansko skladne s pozneje izvedenimi terorističnimi napadi (glej seznam o uresničenih terorističnih napadih v Evropi po marcu 2016).

Zlahka opazimo, da so teroristi dejansko izvedli napade v državah, ki so jih kot tarče napadov označili tudi iraški in tuji obveščevalci. Izrecno so namreč kot tarče prihodnjih napadov označili Nemčijo, Veliko Britanijo, Italijo, Dansko in Švedsko. Do napadov je prišlo v vseh omenjenih državah - razen v Danski in Italiji.

Zakaj najverjetneje ni prišlo do napadov v Italiji, je posebna zgodba. Povedano preprosto: italijanski varnostni organi delajo drugače in bolj učinkovito od ostalih v Evropi. Kar pa se tiče Danske, je to, da naj bi tam prišlo do terorističnih napadov oktobra leta 2016 trdil tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Ob napadu na policiste je bil na Danskem res ubit 25-letni Mesa Hodžić, vendar je do incidenta najverjetneje prišlo zaradi trgovine z drogami. Danska torej (poleg Italije, kjer so bili teroristične grožnje učinkovito preprečene) še edina država "s seznama", kjer do napadov ni prišlo. Kakorkoli že - ta primer nazorno kaže tako na napačno logiko samocenzure dela slovenskih uredništev, kot tudi presenetljivo natančnost nekaterih preteklih napovedi svetovnih medijev.

Neobjavljen članek: Štiristo teroristov ISIS-a za Evropo

Visok iraški obveščevalec, ki je želel ostati anonimen, je za AP dejal, da so pripadniki celice, ki je izvedla napade v Bruslju tudi v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Danski in Švedski.

(23. 03. 2016)

Po poročanju AP naj bi pripadniki Islamske države izurili okoli 400 teroristov, pripravljenih na izvedbo serije terorističnih napadov v Evropi in to s pomočjo povezanih in avtonomnih celic, podobnih tistim, ki so napadle v Bruslju in Parizu. Informacije o tem so novinarji AP dobili od dobro obveščenih krogov obveščevalcev iz evropskih držav in Iraka.

Taborišča za priprave na napade naj bi imeli teroristi predvsem v Siriji, Iraku in morda tudi na območju nekaterih držav nekdanje Sovjetske zveze. Sicer pa naj bi tudi vodja napadov 13. novembra 2015 v Parizu vstopil v Evropo v mednarodni skupini okoli 90 "borcev", ki bi sedaj lahko bili že "bolj ali manj povsod." Napadi v Bruslju, v katerih je umrlo 31 ljudi, 270 pa jih je bilo ranjenih, so se ob tem zgodili samo štiri dni po aretaciji voditelja napada Salaha Abdeslama v Parizu novembra lani. Kot skoraj zmeraj so teroristi za napade uporabili znano "domače" razstrelivo TAPT (triaceton triperoksid), ki ga je mogoče narediti iz kemikalij, ki so v prosti prodaji, na primer vodikovega peroksida in acetona ter kisline. Po moči pa je ta eksploziv kljub temu le malo slabši od vojaškega TNT-ja. Snov je sicer tudi zelo nestabilna in higroskopična, zato jo je potrebno uporabiti že kmalu po izdelavi. Četudi aretacija Abdeslama ni bila povod za napade v Belgiji, pa je po oceni strokovnjakov ta korak vsaj pospešil priprave na že načrtovane napade na letališče in podzemno železnico v Bruslju.

Po podatkih belgijskega zunanjega ministra Didierja Reyndersa je Abdeslam takoj zatem, ko je lani novembra zbežal po že izpeljanih napadih v Parizu, svoje zatočišče poiskal v Bruslju, v svojem rojstnem kraju Molenbeek, kjer živi velika muslimanska skupnost. Vse to pa zgolj z enim ciljem – da organizira nove napade, znova z eksplozivom. Napadi takoj po njegovi aretaciji so po oceni francoske senatorke Nathalie Goulet poleg sejanja strahu imeli tudi to sporočilo: "Pokazali vam bomo, da to ni spremenilo prav ničesar." Povedano drugače – aretacija enega od voditeljev teroristične celice ne pomeni veliko, če so drugi usposobljeni, da nadaljujejo z napadi. To pa je mogoče predvsem zato, ker so posamezniki v omenjenih celicah po Evropi polavtonomni in si lahko sami izbirajo tarče, da bi tako dosegli največje učinke napadov. Po ocenah strokovnjakov bi število potencialnih teroristov v Evropi lahko bilo od 400 pa do 600 oseb. Iz Evrope je sicer v Sirijo in vojno odšlo okoli 5.000 oseb.

Težava je tudi v radikalizaciji tistih, ki doslej niso imeli nobene zveze s teroristi. Brata Ibrahim in Khalid El Bakraoui, ki sta se med množico potnikov razstrelila v Bruslju, vse do tega terorističnega dejanja nista bila osumljenca za terorizem. To sta postala šele v trenutku, ko so preiskovalci na podlagi enega od kozarcev z Abdeslamovimi prstnimi odtisi ugotovili, da se osumljeni skriva v stanovanju, ki sta ga najela. Tudi Alžirec, ki je bil ubit 15. marca, v policijskih kartotekah ni bil zabeležen kot terorist, pač pa le kot obsojenec zaradi manjše kraje na Švedskem. Vendar pa se je nato vrnil v Evropo kot del teroristične skupine ISIS.

Pripadniki t. i. Islamske države so tudi izdali sporočilo, v katerem napovedujejo akcije "tajnih celic vojakov", da te res obstajajo, pa je potrdil tudi Europol, ki je konec januarja podal oceno, da so džihadisti "razvili poveljstvo za zunanje akcije, usposobljeno za izvajanje akcij, podobnih napadom posebnih enot." S to razliko seveda, da si "teroristične enote" za svoje cilje izbirajo neoborožene civiliste. Večino teh potencialnih teroristov naj bi predstavljali francosko govoreči prebivalci iz severne Afrike, Francije in Belgije. Po ocenah analitikov naj bi bili usposobljeni za strateško načrtovanje, ravnanje z eksplozivi, tehnike nadzora in protiobveščevalno dejavnost.

"Razlika je v tem, da so bili leta 2014 ti borci deležni le nekajtedenskega usposabljanja. Sedaj pa se je strategija spremenila. Sestavili so posebne enote. Usposabljanje traja dalj časa. In zdi se, da cilj ni več ubijanje čim večjega števila ljudi, pač pa je cilj čim več terorističnih operacij, tako da bi s tem nasprotnika prisilili, da porabi čim več energije in ljudi za preprečevanje napadov. Sedaj gre bolj za ritem terorističnih operacij," opozarjajo strokovnjaki za terorizem novinarje agencije AP. Podobne tehnike je uporabila tudi Al Kaida, vendar je ISIS te operacije dvignil na novo raven. Druga razlika je ta, da so sedaj celice samostojne in ne dobivajo več neposrednih ukazov iz Rake, neformalne prestolnice Islamske države, pač pa lahko cilje in sredstva določajo sama.

Visok iraški obveščevalec, ki je želel ostati anonimen je za AP dejal, da so pripadniki celice, ki je izvedla napade v Bruslju tudi v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Danski in Švedski ter naj bi nedavno zapustili Turčijo. Vendar pa večina dosedanjih teroristov prihaja iz okolij v državah, kjer so se napadi zgodili in ne gre za begunce. Pri enem od osumljencev, Najimu Laachraouiju se je na primer pokazalo, da gre za prebivalca Bruslja z diplomo iz strojništva ter da je bil prav ta izdelovalec bomb tisti, ki je izdelal samomorilske jopiče za napadalce v Parizu. V enem od stanovanj v Bruslju so policisti našli tudi 15 kilogramov eksploziva TATP, ki na srečo ni bil uporabljen.

Igor Mekina