Zaradi blokade Katarja prekinjeni poleti in uvoz hrane v državo

Savdska Arabija, ki je prekinila diplomatske in prometne povezave s Katarjem, je danes odvzela še letalsko licenco družbi Qatar Airways. Katarska letalska družba ima 48 ur, da konča vse posle in zapusti državo. Zaradi prekinitve letalskih povezav pa je po poročanju medijev danes prazno tudi letališče v Dohi, saj so odpovedali 30 poletov. Poteza je danes prizadela tudi katarskega prevoznika, ki leti na devet savdskih letališč.

Prve posledice prekinitve prometnih povezav so se pokazale danes, saj so letalske družbe Emirates, Etihad, Flydubai, Air Arabia in Saudi Airlines že odpovedale vse lete v Katar. Ker je Savdska Arabija zaprla tudi mejo s Katarjem, je blokirala tudi uvoz hrane v državo.

Katar se je že včeraj znašel v središču nove bližnjevzhodne krize. Sosednje države, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Bahrajn, so namreč usklajeno prekinile vse diplomatske odnose s Katarjem in zaprle svoje meje s Katarjem ter pozvale svoje državljane, da v 14 dnevih zapustijo Katar. Egipt je sporočil, da za katarske ladje in letališča zapira vsa svoja pristanišča in letališča. V 24 urah naj bi vse tri države prekinile tako zračne, kopenske in morske povezave s Katarjem. Diplomatske odnose s Katarjem so prekinili celo Maldivi. Saudska Arabija je pri tem zaprla svojo kopensko mejo s Katarjem, ki je ključna logistična vez polotoške državice, ter prekinila vse letalske povezave z Doho. V Savdski Arabiji, Egiptu in Združenih arabskih emiratih so takoj prepovedali tudi oddajanje katarske televizije Al Jazeera ter onemogočili dostop do njene spletne strani.

Zaostrovanje odnosov vpliva tudi na delniške trge, borza je samo v ponedeljek beležila 7,58-odstotni padec.Novica je med prebivalci Katarja sprožila strah, mnogi pa so zato odšli v trgovine in si pričeli ustvarjati zaloge hrane in vode. Po podatkih ki jih je povedal zunanji minister Katarja, naj bi v tem trenutku kuvajtski emir poskušal posredovati v sporu. Šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Thani  dejal, da je voditelj Katarja šejk Tamim bin Hamad Al Thani prejel telefonski klic kuvajtskega emirja s predlogom, da posreduje v sporu med sprtimi državami. Kljub temu pa je minister dodal, da se "Katar ne bo uklonil tistim, ki se poskušajo vmešavati v katarske notranje zadeve." Kot najbogatejša država na svetu in z okoli 330 milijardami kapitala na računih se Katarju ni potrebno bati pomanjkanja, vendar bi prometna in gospodarska izolacija lahko spodkopala gospodarsko stabilnost, če kriza ne bi bila hitro rešena. 

Saj ni res, pa je: ko šampioni terorizma kritizirajo terorizem

Vzrok za odločitev naj bi bila katarska podpora terorizmu, predvsem gibanju Hamas, Muslimanski bratovščini in Hutujem v Jemnu, kjer koalicija zbrana okoli Savdske Arabije že skoraj dve leti izvaja svojo oboroženo intervencijo. Katarske sosede so to opredelile kot "neprestano podporo Katarja terorizmu v Jemnu in Siriji". Ločeno je tudi koalicija držav pod vodstvom Savdske Arabije, ki se v s strani VS OZN sicer neodobreni intervenciji že dve leti bojuje proti upornikom v Jemnu, sporočila, da Katar ni več dobrodošel v njenih vrstah, češ da podpira teroristične organizacije. V okviru koalicije je Katar sicer poslal svoja vojaška letala v pomoč pri obstreljevanju hutujskih upornikov.

Poteza predstavlja resen razkol med vplivnimi zalivskimi državami, ki so obenem tudi tesne zaveznice ZDA. Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je v odzivu pozval države, naj razrešijo razlike med sabo, ker je pomembno, da članice Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) ostanejo enotne."

Diplomatska intervencija katarskih sosedov je medtem že vplivala tudi na cene nafte, ki so se zvišale. Čeprav diplomatski spopad zalivskih držav doslej še ni povzročil težav v dobavi nafte, pa se nekateri analitiki bojijo, da bi do tega lahko prišlo v prihodnje, poročajo tuje tiskovne agencije. Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena julija, se je podražila za 0,60 centov na 48,26 dolarja za 159-litrski sod. Avgustovske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se podražile za 61 centov na 50,56 dolarja.

Pri vsem skupaj je zanimivo predvsem to, da je Katar kot "teroristično državo" obtožila Saudska Arabija, ki je nesporni "šampion terorizma" v regiji in država, ki je s svojim delovanjem brez dvoma dala največ podpore tudi za razvoj terorizma, ki ogroža Evropo in ZDA.

Vse to ima svoje korenine že v napadih enajstega septembra leta 2001. V teh napadih je bila velika večina napadalcev državljanov Savdske Arabije, kljub temu pa se je država izognila kakršnimkoli sankcijam. Namesto Savdske Arabije so ZDA napadle Afganistan, nato pa z lažnimi izgovori še Irak. Savdsko vpletenost v terorizem potrjuje tudi posebno poročilo posebne kongresne komisije, ki je preiskovala ozadje terorističnih napadov na ZDA. Dolga leta je bilo okoli 28 strani poročila označenih za zaupne. Ko so jih končno razkrili javnosti, pa je še zmeraj ostalo zakritih toliko stavkov, da bi skupaj, kot navaja Foreign Policy predstavljale tri strani ključnih, še zmeraj tajnih informacij. Ne glede na to pa je v poročilu dovolj posrednih dokazov o tem, kako je savdski dvor financiral teroriste. V poročilu tako na primer piše, da so nekateri ugrabitelji letal v ZDA "bili v stiku in dobivali podporo in pomoč s strani oseb, ki jih je mogoče povezati s savdsko vlado" pri tem pa naj bi bila "najmanj dve osebi pripadnika savdske obveščevalne službe."  Osama Basnan je bil na primer "finančni podpornik" teroristov, nato pa je dobil "veliko količino denarja" od člana "savdske kraljeve družine."

Nekaj strani naprej lahko preberemo, da so imeli teroristi v svojih telefonskih imenikih telefonsko številko vodje savdske tajne službe ter da eno o sporočil z dne 2 julija 2002 predstavlja "nesporen dokaz, da znotraj savdske vlade obstaja podpora tem teroristom." Tudi Basnanova žena naj bi prejemala denar od princese Haife bint Faisal, soproge savdskega veleposlanika v ZDA. Predstavnik finančnega ministrstva David Aufhauser pa je potrdil, da imajo izpostave savdske dobrodelne organizacije al-Haramain pomembne kontakte z ekstremisti, islamskimi ekstremisti." CIA je na podoben način potrdila,da je vodja osrednjega urada te organizacije v ZDA "sodeloval v podpori terorizmu, kar odpira tudi vprašanja glede vmešanosti savdskega notranjega ministra princa Nadžefa."

 K temu bi lahko dodali še dolg seznam transportov orožja, denarja in druge pomoči ekstremistom v Siriji, Libiji in drugim državam, kjer je Savdska Arabija v zadnjih letih podpirala teroriste. S sedanjim javnim in diplomatskim napadom je zato Savdska Arabija kot dolgoletna pokroviteljica regionalnega in globalnega terorizma svojega sodelavca pri razširjanju terorističnih praks na presenetljiv način obtožila tistega, kar je sama počela v še veliko večjem obsegu. Druge sunitske države so sledile primeru Savdske Arabije in prav tako z diplomatskimi sredstvi pritisnile na Katar.

Spor zaradi telefonskega klica

Spor se je sicer povsem konkretno začel 23. maja, ko so nekateri katarski mediji objavili nekaj citatov z govora katarskega emirja šejka Tamima bin Hamada al Tanija v eni izmed častniških šol. Šejk Tamim, vladar polotoške države, ki je obogatela zaradi izvoza zemeljskega plina je v nagovoru častnikom izrazil tudi podporo Iranu ter Hamasu in Hezbolahu kot "odporniškim gibanjem" in celo Izraelu, pri tem pa ocenil, da mandat ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne bo trajal prav dolgo. Katarske oblasti so takšne izjave emirja nemudoma zanikale in jih razglasile za lažne novice, za katere naj bi bili odgovorni hekerji, ki naj bi vdrli v spletno stran katarske tiskovne agencije. Savdska Arabija je takoj blokirala dostop do več katarskih medijev, med drugim tudi do Al Jazeere, ki je v lasti katarske vladajoče družine.

Katarsko zunanje ministrstvo se je po odločitvi svojih sosed odzvalo precej umirjeno in sporočilo, da obžaluje poteze arabskih držav, ki da so neupravičene. »Poteze temeljijo na trditvah in obtožbah, ki nimajo podlage v dejstvih. Cilj je jasen: vzpostaviti zunanji nadzor nad državo. To samo po sebi krši suverenost Katarja,« je med drugim zapisano v izjavi katarskega zunanjega ministrstva. Ob tem je mednarodna televizijska mreža Al Jazeera potrebovala kar nekaj časa, da je sploh pričela poročati o diplomatski zaostritvi spora. Savdska Arabija, Egipt in Združeni arabski emirati zasedajo prva tri mesta po bruto družbenem proizvodu med 22 članicami Arabske lige, Katar pa je na četrtem mestu. Vendar je v Katarju tudi največje ameriško oporišče na Bližnjem vzhodu ter ameriško Osrednje poveljstvo za Bližnji vzhod z okoli 10 000 vojakov, nameščenih v oporišču Al Udeid.

Največja "napaka" Katarja naj bi bila predvsem v tem, da so si voditelji te države prihodnost zamislili nekoliko drugače, kot si jo zamišlja Savdska Arabija. Katarski emir je v telefonskem pogovoru s predsednikom Irana zavzel za "boljše odnose", to pa je bilo za Savdsko Arabijo resna provokacija.

Katar se namreč očitno ne strinja z načrtom pritiska na Iran, ki ga je nedavno v Riadu pred predstavniki petdesetih zalivskih držav - brez prisotnosti Sirije in Irana - predstavil tudi Donald Trump. Donald Trump je pri tem seveda znova naredil "salto mortale", saj je v času svoje predvolilne kampanje javno napadal Savdsko Arabijo zaradi podpore teroristom, nato pa je popolnoma spremenil politiko.

Za Bližnji vzhod, kjer se za nadzor nad regijo in energetskimi potmi spopadata sunitski saudski dvor in šiitski Iran skupaj s svojimi zavezniki je to nevarna situacija. Iran je diplomatsko ofenzivo proti Katarju že obsodil, Rusija pa je zadržano izjavila, da se bo vsebino obtožb proti Katarju "proučila." V ozadju spora gre očitno tudi za spopad za voditeljstvo "sunitskega bloka" držav med Saudsko Arabijo in Katarjem.