Razkrite vohunske datoteke iz časov socializma sprožajo histerijo »lova na čarovnice« na Madžarskem

Objava dokumentov madžarske tajne policije iz časa socializma je sprožila politične obtožbe, javna zanikanja in strahove pred lovom na čarovnice, medtem ko se pomembne osebnosti trudijo braniti svoj ugled pred obtožbami o sodelovanju.

Today Hungary released 60,000 secret police files dating from the late 40s all the way through to 1989. It's a small, curated segment of all the files available, but at least it's a start. There are many famous names in the online, searchable, database. And many families have finally learned a snippet of truth about their relatives, including me.

— Mark Bollobás (@bollobas) November 4, 2026

Zapisi vsebujejo imena približno 50.000–60.000 ljudi, kar vzbuja zaskrbljenost glede javnega sramotenja, škode za ugled in bolečih družinskih razkritij.

Kritiki opozarjajo, da so mnogi zapisi nepopolni ali nezanesljivi, zgodovinarji pa poudarjajo, da vpis v registre še ne pomeni nujno sodelovanja s tajno policijo.

V spor je vpleten tudi nekdanji premier Viktor Orban.

V začetku tega tedna ga je zadnji madžarski premier iz komunističnega obdobja, Miklós Németh, obtožil, da je med obveznim vojaškim služenjem v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja izdajal svoje sobojevnike.

Orbán in njegova stranka Fidesz sta to obtožbo zavrnila.

Nekdanji premier je dejal, da je zavrnil poskus, da bi ga pridobili v svoje vrste, in da so ga nato postavili pod nadzor.

Objavil je razkrite dokumente Ministrstva za notranje zadeve, ki po njegovih besedah potrjujejo njegovo razlago.

Tudi druge pomembne osebnosti so poskušale očistiti svoje ime. Pevec Robert Szikora je zanikal, da bi kdaj koli poročal o komerkoli ali podpisal izjavo o vstopu v organizacijo.

Nekdanji guverner centralne banke Gyorgy Suranyi je dejal, da njegova vključitev odraža le neuspešen poskus pridobivanja novih članov leta 1986.

Tudi upokojeni katoliški škof Miklos Beer je zavrnil obtožbe o sodelovanju, potem ko se je pojavil pod kodnim imenom »Dunai Gabor«, in vztrajal, da ni nikoli izdajal nikogar.

Spor je že razkril napake v evidencah. Nekdanji poslanec stranke Fidesz, Sandor Lezsak, je zanikal, da bi bil informator, zaradi česar je Madžarski zgodovinski arhiv služb državne varnosti priznal, da je bil v evidenco vpisan po pomoti. Institucija se je opravičila in potrdila, da je bil Lezsak le pod nadzorom, ne pa tudi rekrutiran.

Hungary publishes thousands of confidential Soviet-era secret police files online, exposing its communist past and vast informant network for the first time https://t.co/sqxMc0L0Xw

— TRT World Now (@TRTWorldNow) November 5, 2026

Predsednik vlade Peter Magyar, ki se je zavezal, da bo odprl arhive, je javnost pozval, naj k tem razkritjem pristopa z zadržanostjo, in opozoril, da bi lahko družine naletele na boleča odkritja o pokojnih sorodnikih.

»Vse prosim, naj se do te že dolgo pričakovane objave dokumentov obnašajo dostojanstveno in človeško,« je dejal Magyar in dodal, da se je za soočanje z zgodovinsko travmo potrebna razprava in zastavljanje vprašanj.

Madžarska katoliška škofovska konferenca je prav tako opozorila, naj se ne sprejemajo prenagljene sodbe, in poudarila, da so nekateri sodelovali prostovoljno, drugi pa so bili prisiljeni, izsiljeni ali mučeni.

Arhivi, ki so bili v sredo odprti za javno iskanje, zajemajo ohranjene zapise državne varnosti iz obdobja od leta 1957 do leta 1962.

Zgodovinarji opozarjajo, da so dokumenti nepopolni in da so bile številne od navedenih oseb predmet nadzora ali pa so zavrnile poskuse rekrutiranja, namesto da bi bile informatorji.

Primer je zanimiv tudi za Slovenijo, ker kaže, kaj bi razkriti podatki lahko prinesli tudi v nekaterih drugih državah.

Razkrivanje podobnih dokumentov iz arhivov zveznih služb nekdanje skupne SFR Jugoslavije namreč sedaj od Srbije zahtevata tudi slovenska vlada in Evropske komisija.