REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tomaž Kavčič: Nikola Petrović je časten človek 

Tomaž Kavčič: Nikola Petrović je časten človek Tomaž Kavčič. Vir: Twitter

Danes je po Sloveniji zajadrala novica, da je Jure Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića s posebnim vladnim sklepom leta 2024 dobil srbsko državljanstvo.

Srbska vlada mu je namreč državljanstvo podelila mimo običajnih predpisov, pri čemer se je sklicevala na člen zakona, ki takšno potezo upravičuje z obstojem nacionalnega interesa države, je na primer poročal srbski portal N1.

Tomaž Kavčič: Lahko pa povem to, in tukaj nimam prav nič za skrivati, da je Nikola Petrović eden mojih najboljših prijateljev in zanj lahko rečem, da je časten in načelen človek.

Novo uradno prebivališče Jureta Jankoviča v Srbiji je prijavljeno v vili na Dedinju, ki je v lasti Nikole Petrovića, srbskega poslovneža in botra srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je povezan tudi z Ljubljano, saj je njegovo podjetje kupilo zemljišče, ki je bilo prej v lasti ljubljanske mestne občine.

Kot pravi kuharski umetnik Tomaž Kavčič, ki svoje goste razvaja v gostilni pri Lojzetu na dvorcu Zemono, obenem pa je še častni konzul Srbije v Sloveniji in  podpredsednik slovensko-srbskega poslovnega kluba imenovanega BASS, je za to novico slišal danes iz medijev, samega postopka podelitve državljanstva in tega, zakaj je sin ljubljanskega župana pravzaprav sploh postal državljan Srbije, pa niti ne more komentirati.

»Nisem ne politik, ne strokovnjak za nepremičnine, ampak se spoznam na kulinariko in vina, lahko pa povem to, in tukaj nimam prav nič za skrivati, da je Nikola Petrović eden mojih najboljših prijateljev in zanj lahko rečem, da je časten in načelen človek. Spoznala sva se leta 2009 in od takrat sem tudi sam v Srbiji prek njega stkal mnogo poznanstev,« je povedal eden najbolj prepoznavnih slovenskih gostincev.

Kavčič je poleg tega, da opravlja častno konzulsko delo in skrbi za prijateljske odnose med nekdaj bratskima republikama, v Srbiji prevzel tudi položaj kreativnega direktorja kulinaričnega dela Food Vision enega največjih evropskih vinskih festivalov Wine Vision by Open Balkan, tako da celoten program, ki spada pod okrilje kulinarike, deluje pod Kavčičevo kreativno taktirko.

Sejem Wine Vision Open Balkan poteka na Beograjskem sejmišču in je že zdavnaj prerasel okvir predstavitve srbskih in balkanskih vin.

»Beograjski sejem nedvomno postaja takoj za sejmoma Vinitaly v Veroni in Wine Paris, ki poteka v Parizu, eden najbolj vplivnih in najbolj pomembnih vinskih sejmov na svetu, zato sem ponosen, da je tudi Slovenija del tega. Konec koncev so med najpomembnejšimi razstavljavci na sejmu tudi slovenski vinarji, letos oktobra pa bo še posebej izpostavljena Vipavska dolina in oziroma vinarji, ki tam pridelujejo svoja vrhunska vina. Slovenska vina so nasploh v Srbiji izredno cenjena, tako da smo pomemben faktor tudi na srbskem vinskem trgu,« razlaga slovenski kuharski mag, ki bo v novi vlogi kreativnega direktorja sejemske kulinarike vodil kuharsko tekmovanje in moderiral strokovna predavanja.

Kavčič pravi, da seveda ni za pričakovati, da bodo na mizah srbskih gostincev žganci, zelje in klobase tako množično prisotni kot so čevapčiči, pleskavice, urnebes, lepinje in druge značilne jedi v Sloveniji, ampak del tega pa že obstaja v malce bolj subtilni obliki.

»Letos se bo na teh strokovnih srečanjih največ govorilo in razglabljalo o osnovnih sestavinah in kuharski tradiciji posameznih držav, velik poudarek pa bo tudi na mladih generacijah, ki prihajajo,« je še dejal Kavčič. In kdaj bodo tudi slovenske jedi tako kot so slovenska vina, že del bolj obče ponudbe v gostilnah in restavracijah širom Srbije? ž

Kavčič pravi, da seveda ni za pričakovati, da bodo na mizah srbskih gostincev žganci, zelje in klobase tako množično prisotni kot so čevapčiči, pleskavice, urnebes, lepinje in druge značilne jedi v Sloveniji, ampak del tega pa že obstaja v malce bolj subtilni obliki.

»Tukaj bi izpostavil predvsem jabolčni zavitek, ki je sicer del slovenske kuhinje, ki se je razvijala v času Avstro-Ogrske. Konec koncev je tudi blejsko kremšnito izumil Srb, ampak le te so danes prisotne  v marsikateri srbski gostilni ali restavraciji. Pa slovenski pršuti so izredno cenjeni, še najbolj pa bi izpostavil to, da se je v Sloveniji izšolalo ali pa stažiralo kar precej danes znanih in cenjenih srbskih kuharskih mojstrov,« je o slovensko-srbski kulinarični navezi povedal Kavčič.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek