REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Američani po več kot dveh desetletjih zapuščajo Irak, milice sporočile: »Ne damo orožja!«

Američani po več kot dveh desetletjih zapuščajo Irak, milice sporočile: »Ne damo orožja!«Zadnje ameriške enote naj bi severni Irak zapustile do 30. septembra, vendar je malo verjetno, da bo izpolnjen drug rok, ki ga je Bagdad pogojeval za njihov odhod – razorožitev močnih skupin blizu Irana. Vir: Posnetek zaslona, X

Irak se konec septembra sooča z dvema pomembnima rokoma: koncem več desetletij ameriške vojaške prisotnosti in napovedano razorožitvijo oboroženih skupin, ki niso pod popolnim nadzorom države.

Medtem ko se ameriške sile umikajo po načrtu, najmočnejše šiitske oborožene milice jasno dajejo vedeti, da ne bodo predale orožja.

Preostalih nekaj sto ameriških vojakov naj bi severni Irak zapustilo do 30. septembra, je potrdil ameriški vojaški uradnik. Večina jih bo premeščena v Jordanijo in druge države v regiji, skupaj z njimi pa bo umaknjena tudi vojaška oprema, vključno s sistemi zračne obrambe.

S tem se bo končala misija, ki je v različnih oblikah trajala več kot dve desetletji.

Ameriške sile so leta 2003 brez mandata Varnostnega sveta ZN napadle Irak in strmoglavile Sadama Huseina, se leta 2011 umaknile in se tri leta pozneje na povabilo Bagdada vrnile, da bi sodelovale v boju proti Islamski državi.

Washington in Bagdad sta se dogovorila, da bosta misijo postopno ukinila leta 2024, potem ko se bo skupina Islamska država v veliki meri skrčila na razpršene »speče celice«.

Ameriški vojaški uradnik navaja, da bi se ZDA po umiku lahko z Bagdadom dogovorile o novi obliki »normalnega dvostranskega varnostnega sodelovanja«, vendar še ni znano, kaj bi to konkretno vključevalo.

Američani odhajajo, toda kaj se bo zgodilo z milicami?

Bagdad je umik Američanov povezal z rešitvijo enega najbolj občutljivih notranjih vprašanj - razorožitve milic.

Vendar pa najvplivnejše skupine, ki so blizu Teheranu ne kažejo namena, da bi položile orožje.

Kataib Hezbollah, Harakat al-Nujaba in Kataib Sayyid al-Shuhada so takšno možnost zavrnili ali pa postavili pogoje, ki jih iraške oblasti ne bodo mogle hitro izpolniti.

»Med frakcijami ni absolutno nobene odločitve o predaji orožja in mi nismo predali nobenega orožja,« je dejal predstavnik ene od milic, ki jih podpira Iran.

Med njihovimi zahtevami je premestitev kurdskih Pešmerg pod nadzor centralnih oblasti, pa tudi izgon iranskih kurdskih opozicijskih skupin in Kurdske delavske stranke (PKK) z iraškega ozemlja.

»Po vzpostavitvi teh parametrov bomo razpravljali o regulaciji orožja, ne pa o njegovi predaji,« je sporočil uradnik milice.

Iraški analitik Sajjad Jiyad ocenjuje, da ni dvoma o tem, kaj se bo zgodilo do konca meseca. »Do 30. septembra ne bo razorožena nobena skupina,« je dejal.

Zato vlada v Bagdadu namesto popolne razorožitve poskuša oborožene formacije spraviti pod nadzor države. Mnoge od njih že pripadajo Ljudskim mobilizacijskim silam (PMF), ki so formalno del iraških oboroženih sil, čeprav posamezne frakcije pogosto delujejo neodvisno.

Načrt Bagdada je, da bi milice predale rakete in drugo orožje dolgega dosega centralnemu poveljstvu PMF, posamezne formacije pa bi bile razpuščene in postavljene pod enotno poveljstvo PMF in iraške vojske.

Kaj ostane po Američanih?

Vprašanje prihodnosti milic pridobiva na pomenu zaradi vojne med ZDA in Iranom. Skupine, ki jih podpira Teheran, so napadale ameriške in zavezniške cilje v Iraku in regiji, sodelovale pa so tudi z jemenskimi Hutiji.

V Washingtonu zato obstaja zaskrbljenost, da bi iraške milice tudi po odhodu ameriških vojakov lahko napadle cilje v Savdski Arabiji, Jordaniji in Izraelu.

Vendar ameriška administracija zaradi tega ne namerava odložiti umika. Eden od razlogov je ocena, da bo odhod vojakov iz severnega Iraka zmanjšal njihovo izpostavljenost napadom.

Oblasti iraškega Kurdistana kažejo največ zaskrbljenosti glede dneva po tem.

Z odhodom Američanov bodo umaknjeni tudi njihovi sistemi zračne obrambe, medtem ko so Iran in skupine, ki so mu blizu, že prej napadale kurdske cilje, ki niso bili povezani z ameriško prisotnostjo – od energetskih objektov do sedežev regionalnih vlad.

Bagdad zato napoveduje pridobitev novih sistemov zračne obrambe od Južne Koreje, Turčije in ZDA, ki naj bi zaščitili celoten iraški zračni prostor, vključno s Kurdistanom.

Očitno bodo ameriški vojaki odšli 30. septembra, kot je načrtovano, vendar njihov odhod ne bo odpravil posledic več kot dveh desetletij ameriške vojaške prisotnosti.

Bagdad zdaj poskuša rešiti vprašanje oboroženih formacij znotraj lastnega varnostnega sistema, medtem ko bo umik ZDA neizogibno spremenil razmerje moči v Iraku in širši regiji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke