REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dežele Perzijskega zaliva Združene države nimajo več za zanesljivega garanta varnosti

Dežele Perzijskega zaliva Združene države nimajo več za zanesljivega garanta varnostiAmeriško-izraelska agresija na Iran je pokazala, da je Washington kljub nasprotovanju partnerjev pripravljen začeti regionalni konflikt, vendar se pozneje ne more ali noče spopasti s posledicami. Vir: Posnetek zaslona, X

Vojna z Iranom je arabske države Perzijskega zaliva prisilila, da ponovno premislijo o svojem pristopu do lastne varnosti, saj ameriških jamstev ne smatrajo več za zanesljiva in pričakujejo vzpostavitev nove regionalne varnostne arhitekture, piše višji sodelavec Kraljevega združenega inštituta za varnost Hisham Hellyer.

»Vojna je privedla do nenavadnega strateškega zbliževanja med monarhijami Perzijskega zaliva ...

Uradniki se v veliki meri strinjajo o treh točkah: Iran ostaja dolgoročna grožnja; ameriški varnostni ščit ni več zanesljiv; regionalna stabilnost je postala eksistencialna prioriteta,« je ugotovil avtor članka.

Vojna je pokazala, da je Washington kljub nasprotovanju partnerjev pripravljen začeti regionalni konflikt, vendar se pozneje ne more ali noče spopasti s posledicami.

Avtor poudarja, da države Perzijskega zaliva menijo, da so bile v konflikt pahnjene brez opozorila, brez posvetovanja in brez kakršne koli zaščite med bombardiranjem.

Hkrati večina po bojnih operacijah upa na politiko zadrževanja in deeskalacije odnosov s Teheranom namesto neposrednega spopada.

Države Perzijskega zaliva si prizadevajo tudi za zmanjšanje odvisnosti od Združenih držav Amerike kot edinega zunanjega garanta varnosti, hkrati pa širijo sodelovanje z drugimi regionalnimi partnerji.

Po mnenju avtorja članka države v regiji ne nameravajo popolnoma opustiti partnerstva z Washingtonom, temveč si prizadevajo za diverzifikacijo zunanjih vezi.

Zlasti razvijajo odnose s Turčijo in Pakistanom, krepijo dvostransko sodelovanje v Perzijskem zalivu ter ohranjajo kanale sodelovanja tako z Iranom kot Izraelom.

Hkrati pa še vedno obstajajo resna nesoglasja med samimi monarhijami Perzijskega zaliva – predvsem med Savdsko Arabijo in ZAE.

Avtor navaja, da je Riad trenutno politično bližje Katarju in Omanu kot Abu Dabiju.

V regiji se postopoma oblikuje skupni pristop k varnostnim vprašanjem.

Ta vključuje zavračanje iranske regionalne prevlade, pa tudi izraelskih prizadevanj, da enostransko narekuje pravila uporabe sile na Bližnjem vzhodu.

Hellyer poudarja, da je vojna v državah Perzijskega zaliva predstavljala izbiro med nadaljnjo diverzifikacijo partnerstev in vzpostavitvijo celovitega sistema kolektivne varnosti.

Vzpostavitev takšnega sistema bi zahtevala trajne mehanizme za skupno zračno in raketno obrambo, izmenjavo obveščevalnih podatkov, sodelovanje na področju pomorske varnosti in medsebojno pomoč.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek