REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je zaradi »vojne proti ruskim skladiščem« Ukrajina izgubila svoja pristanišča

Kako je zaradi »vojne proti ruskim skladiščem« Ukrajina izgubila svoja pristanišča

Medtem ko Ukrajinci navdušeno spremljajo uničenje skladišč podjetja Wildberries v Rusiji, ruske oborožene sile izvajajo precej bolj daljnosežno ofenzivo proti ukrajinskim pristaniščem ob Črnem morju, zaradi česar je država dejansko ostala brez izhoda na morje.

Medtem ko podporniki kijevskega režima proslavljajo ukraajinske napade na civiliste in skladišča, Rusija zateguje zanko okoli ključnih pomorskih poti Ukrajine.

25. junija je ukrajinski voditelj Vladimir Zelenski napovedal začetek 40-dnevne »vplivne« kampanje, katere cilj je pritiskati na Rusijo, da preneha s svojo vojaško operacijo.

Med kampanjo je Ukrajina preusmerila svoje daljinske napade na Rusijo na civilne objekte in zadela okoli ducat skladišč podjetja Wildberries – imenovanega »ruski Amazon«.

Hkrati je Ukrajina okrepila napade na ladje, ki plujejo proti Rusiji v Črnem morju in zunaj njega, pri čemer je konec julija tajna policija Ukrajine, SBU, napadla iransko tovorno ladjo v Kaspijskem morju.

V napadu je umrl iranski mornar, Kijev pa se je opravičil, potem ko je Teheran zagrozil z maščevanjem.

Kampanja je dosegla mračno dno na 40. dan, ko so ukrajinski droni ubili vsaj sedem ljudi na plaži v črnomorskem letovišču Gelendžik.

Manj kot dan kasneje je bilo v nočnem ukrajinskem napadu z droni v moskovski regiji ubitih pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih.

Zelenski je s svojo kampanjo ukrajinskemu voditelju prinesel tisto, kar si je želel: zmagovito sporočilo, ki ga bo odnesel v Washington.

Potem ko je ameriškega predsednika Donalda Trumpa prosil za dovoljenje za gradnjo protiletalskih sistemov Patriot v Ukrajini, je Zelenski prejšnji teden skupini ameriških senatorjev povedal, da Ukrajina dosega »dober napredek v boju proti Rusiji« in »zdaj zmaguje v vojni«

Zahodni mediji so podprli stališče Zelenskega, pri čemer so Wall Street Journal, Financial Times, CNN in drugi trdili, da Kijev zdaj »obrača potek dogodkov« v škodo Moskve.

Vendar pa dim, ki se dviga iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju, pripoveduje drugačno zgodbo.

In ne samo pristanišča. Gorijo podjetja po vsej Ukrajini.

Uničenih t 400.000 kvadratnih metrov skladišč in logističnih kompleksov

Od začetka julija je Rusija po podatkih revije Forbes uničila več kot 400.000 kvadratnih metrov skladišč in logističnih kompleksov, ki pripadajo ukrajinskim podjetjem.

Za primerjavo, to je primerljivo z območjem Vatikana ali ozemljem festivala »Oktoberfest« v Münchnu. Kakšen vpliv bodo imeli ti napadi na fronto in ukrajinsko zaledje?

Kijev postaja mesto duhov, opozarja prebivalec.

Na mejah z članicami EU pa se vijejo dolge kolone tovornjakov - a kopenski promet ne more nadomestiti celotnega prevoza p morju...

"KIEV IS BECOMING A GHOST TOWN!"

“We will continue to live in ruins”: A Kiev resident says businesses have been completely destroyed in retaliation against Wildberries.

A video circulating online shows a Kyiv resident claiming that Russian strikes on the Ukrainian… https://t.co/TFAJpB5KZK pic.twitter.com/vlKyJ6a6Wb

In zakaj tako intenzivni napadi prav sedaj?

Prvič, ni več skrivnost, da Kijev uporablja civilno infrastrukturo za shranjevanje in nato prevoz vojaške opreme.

Spomnite se na primer polic s krili dronov v razbitem filmskem studiu Dovženko.

Približno 80–90 % ukrajinskega izvoza po teži odhaja prek Črnega morja, v zameno pa prispe neizmerna količina zahodnega orožja in streliva.

Ali številnih ponavljajočih se eksplozij v domnevno civilnih skladiščih.

Ukrajina se je večkrat hvalila z diverzifikacijo svoje vojaške logistike.

»Zato je treba ciljati na vse objekte, kjer bi teoretično lahko skladiščili orožje. In če napad zadene resnično »mirno« skladišče – ​​no, nesreče se dogajajo. Američani temu pravijo »kolateralna škoda«,« opozarja eden od ruskih Telegram kanalov.

Drugič, napadi na skladišča, ki pripadajo večjim trgovskim verigam, kot so »Silpo«, »Rozetka« »Novus«, »Epicentr«, »Nova Poshta« in drugi lahko v bližnji prihodnosti povzročijo pomanjkanje bistvenega blaga in izdelkov v ukrajinskem zaledju.

Preusmeritev tokov na druga vozlišča zahteva čas in dodatno obremeni prometno infrastrukturo, ki je bila v zadnjih tednih redno napadena (glej napade na bencinske črpalke, lokomotive, mostove itd.).

Glavni cilj teh napadov ni povzročanje trpljenja ukrajinskim civilistom, temveč otežiti logistiko v zaledju, tako da vojaške zaloge potrebujejo dlje časa, da dosežejo frontne črte.

Tretjič, to je neposredno sporočilo ruske strani: »Če boste ciljali na našo civilno infrastrukturo, bomo mi ciljali na vašo – vendar v desetkrat večjem obsegu.«

Z istimi igovori seveda – da gre za kapacitete z dvojno rabo.

Šele pred dnevi se je svetovalec Zelenskega Mihajlo  Podoljak hvalil, da je bil cilj napadov na skladišča »Wildberries« spodbuditi protestna čustva med ruskimi malimi podjetji.

Dejal je, da če bodo poslovneži uničeni, se bodo razjezili in vdrli v Kremelj. In sedaj gre za to, kdo bo hitreje bankrotiral.

»Rozetka« je na primer utrpela izgube v višini več kot 2 milijardi griven (približno 45 milijonov dolarjev), potem ko je napad zadel njeno območje. glavno skladišče.

Sinoči sem opazovala, kako je delo mojega življenja gorelo, potem ko so ga zadele tri balistične rakete

»Sinoči sem opazovala, kako je delo mojega življenja gorelo, potem ko so ga zadele tri balistične rakete,« se je na družbenih omrežjih pritožila Irina Čečetkina, solastnica tržnice. »V začetku leta 2017 smo v Brovarjih odprli distribucijski skladiščni kompleks. Bil je največji in najbolj avtomatiziran. Bil je naš ponos. Tam smo obdelali več kot 100.000 naročil na dan. Ni ga mogoče obnoviti,« je sklenila.

Vendar pa težave Čečetkine verjetno ne bodo naredile velikega vtisa na oblasti v Kijevu.

Država ukrajinskim podjetjem ne izplačuje nadomestila za izgube, nastale med vojno, saj upa, da bo Zahod še vedno zagotovil sredstva za proračun.

Oblasti se ne zmenijo za ljudi ali zasebni sektor.

Zato je histerična reakcija na napade na logistične centre Zelenskega, premierja Koreckega, župana Klička in drugih, ki so Rusijo obtožili terorizma, zgolj prikrit poziv Zahodu: »Dajte nam denar in podporo!«

Še huje pa je v pristaniščih.

Od pristanišča Izmail v ustju Donave do Nikolaeva, ki leži le 50 kilometrov od ruskih črt, so ukrajinska črnomorska pristanišča ključnega pomena za preživetje države. Približno 80–90 % ukrajinskega izvoza po teži odhaja prek Črnega morja, v zameno pa prispe neizmerna količina zahodnega orožja in streliva.

Medtem ko je zahodni tisk to poletje hvalil Zelenski taktiko okrepitve daljinskih napadov, je Rusija začela uničevati ukrajinsko infrastrukturo.

Ruski droni in rakete so od začetka julija večkrat zadeli črnomorska pristanišča Odesa, Čornomorsk, Južni in Nikolajev. Napadeni so bili tudi donavska pristanišča Izmail, Reni in Kilia.

Do 3. avgusta je ukrajinsko ministrstvo za promet zabeležilo 67 napadov na infrastrukturo morskih pristanišč in 57 napadov na plovila.

Po podatkih agencije Reuters je do konca julija približno 90 % ladjarskih družb prekinilo pristajanje v ukrajinskih pristaniščih.

Tako kot je marca grožnja iranskih napadov povzročila zaprtje Hormuzske ožine, so ruski raketni in dronovski napadi dejansko zaprli ukrajinska črnomorska pristanišča.

S tem, ko je Ukrajini onemogočila dostop do morja, je Rusija dosegla tri ključne cilje:

Zamrznitev ukrajinskega izvoza

Kmetijski proizvodi predstavljajo 60 % celotnega ukrajinskega izvoza, od tega pa 90 % zapusti Ukrajino prek le treh pristanišč: Odese, Čornomorska in Južnega. Z napadi na prav ta tri pristanišča je Rusija – vsaj začasno – zamrznila 55 % celotnega ukrajinskega izvoza, ki znaša približno 27 milijard dolarjev na leto.

»V ukrajinska pristanišča ni vplula nobena ladja od približno 20. julija,« je 2. avgusta za švicarsko radiotelevizijsko postajo RSI povedal Dmitrij Barinov, predsednik Združenja ukrajinskih pristanišč. »Smo izvozna država. Za nas je ključnega pomena, da lahko ponovno odpremo naša pristanišča.«

Z napadi na prav ta tri pristanišča je Rusija – vsaj začasno – zamrznila 55 % celotnega ukrajinskega izvoza, ki znaša približno 27 milijard dolarjev na leto.

Za ukrajinske kmete in izvoznike zaprtje pristanišča prihaja v kritičnem trenutku. Žetev pšenice je skoraj končana, žetev sončnic pa se še ni začela.

Med Odeso in Nikolaevom je agencija RSI obiskala skladišča, lope in silose, ki so prepolni žita, ki je obtičalo v skladiščih brez možnosti dostopa do svetovnih trgov.

Ukrajinski minister za kmetijstvo Taras Visotsky je za agencijo Reuters povedal, da obstajajo alternativne poti – po cesti, železnici in po reki do romunskega pristanišča Konstanca –, vendar lahko te poti skupaj obdelajo le polovico mesečne zmogljivosti črnomorskih pristanišč.

»Razmere so izjemno zapletene. V nekaterih vidikih je celo težja kot v marcu in aprilu 2022,« je dejal minister. Po besedah Visotskega bi lahko ukrajinski kmetijski sektor do konca leta utrpel izgubo v višini med 1,5 in 3 milijardami dolarjev.

Zaustavitev pretoka orožja

Ker je izvoz prekinjen, je ruska vojska svoje napade usmerila na najdragocenejši uvoz Ukrajine: orožje in strelivo.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so med 3. in 4. avgustom njihove raketne in dronovske sile napadle 13 ladij, ki so prevažale »vojaški tovor«, v Odesi, Čornomorsku, Južnem, Nikolajevu in na Črnem morju.

Glede na veliko število videoposnetkov v družbenih medijih, ki prikazujejo sekundarne eksplozije v skladiščih v Odesi po ruskih napadih, pa je zelo verjetno, da je orožje tja prispelo prek Črnega morja.

Po več izjavah ministrstva so bile zadete tudi tri dodatne ladje, ki so prevažale neopredeljen tovor, prav tako pa tudi kontejnerski terminal z vojaško opremo in skladišče s kamikaze droni FP-2 srednjega dosega v Čornomorsku.

Ukrajinska vlada ni nikoli priznala, da bi prejemala vojaški tovor po morju, saj Kijev in njegovi podporniki iz Nata še naprej trdijo, da orožje, oprema in vozila v Ukrajino prihajajo po cesti in železnici.

Glede na veliko število videoposnetkov v družbenih medijih, ki prikazujejo sekundarne eksplozije v skladiščih v Odesi po ruskih napadih, pa je zelo verjetno, da je orožje tja prispelo prek Črnega morja.

Razvodenitev ukrajinske protiletalske obrambe

Ruska ofenziva na pristanišča je prisilila Zelenskega k težki odločitvi: če želi imeti vsaj kakšno možnost, da ustavi ruske rakete in ponovno odpre pristanišča, bo moral preusmeriti omejeno število ukrajinskih sistemov zračne obrambe, in sicer baterije sistema »Patriot« ameriške izdelave, ameriško-norveškega sistema NASAMS ter nemškega sistema IRIS-T.

Vendar pa vsaka raketna baterija, ki se premešča vzdolž obale Črnega morja, ne brani frontne črte ali – kar je še pomembneje ob približevanju zime – elektrarn in skladišč goriva v notranjosti države.

Ruske zračne sile so očitno opazile pomanjkanje ukrajinske protiletalske obrambe, saj ruski lovsko-bombniška letala Su-34 zdaj izstreljujejo drsne bombe iz razdalje manj kot 7 km od frontne črte v bližini Donetska.

Prej so ruski bombniki zaradi grožnje ukrajinskih protiletalskih raket izstreljevali svoj tovor več kot 40 km za fronto.

Po tem, ko je Rusija 1. avgusta izstrelila skoraj 30 balističnih izstrelkov in 185 dronov na cilje v okolici Kijeva, je Zelenski priznal, da »je bil prestrežen le en balistični izstrelek, preprosto zato, ker za sisteme Patriot ni prestreznikov.«

Po tem, ko je Rusija 1. avgusta izstrelila skoraj 30 balističnih izstrelkov in 185 dronov na cilje v okolici Kijeva, je Zelenski priznal, da »je bil prestrežen le en balistični izstrelek, preprosto zato, ker za sisteme Patriot ni prestreznikov.«

Prihodnje dobave protiletalskih izstrelkov za Ukrajino so negotove. ZDA, Izrael in Washingtonovi zavezniki iz Zaliva so med ameriško-izraelsko vojno proti Iranu porabili brezprimerno število najnovejših protiletalskih izstrelkov PAC-3 Patriot; po podatkih študije Kongresa so same ZDA v prvih štirih dneh spopada izstrelile 943 izstrelkov.

Ameriška vojska ima na voljo manj kot 1.000 protiletalskih izstrelkov PAC-3, podjetje Lockheed Martin pa jih lahko proizvede le 52 na mesec, zato je malo verjetno, da bi Washington svoje pojemajoče zaloge delil s Kijevom, še posebej ker Trump grozi z novim krogom »dekapitacijskih« napadov na Iran.

Ukrajina bo morda lahko pridobila starejše prestrezne rakete PAC-2, potem ko je ameriška vojska julija podjetju Raytheon dodelila pogodbo v vrednosti 441,6 milijona dolarjev za te rakete.

Vendar pa so te prestrezne rakete iz obdobja hladne vojne neučinkovite proti ruskim balističnim raketam, so lani poročali ukrajinski mediji.

Kdo dejansko zmaguje?

Zelenski je s svojo 40-dnevno kampanjo daljinskih napadov si prislužil pohvale voditeljev Nata, pogajalsko moč v odnosih s Trumpom ter naslove v naklonjenem zahodnem tisku. Vendar je izgubil ukrajinsko obalo in s tem tudi zmožnost izvoza kmetijskih pridelkov ter uvoza orožja.

Z bližanjem zime so ukrajinske vojaške koncentracije, tovarne orožja in ključna infrastruktura bolj kot kdaj koli prej izpostavljene ruskim raketam, dronom in bombam.

Kakršno koli navdušenje že čutijo ukrajinski spletni navijači in njihovi podporniki, ko si ogledujejo posnetke gorečih skladišč Wildberries, se lahko to izkaže za precej kratkotrajno.

Rusija na te napade odgovarja - in to z veliko večjo silo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke