REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bo Iran udaril po Ukrajini? Kako je napad na iransko ladjo odprl novo fronto in združil dve vojni

Bo Iran udaril po Ukrajini? Kako je napad na iransko ladjo odprl novo fronto in združil dve vojniTo je šele začetek... Vir: X

Ukrajinski napad na iransko trgovsko plovilo v Kaspijskem morju, pri katerem je umrl civilni mornar, je sprožil verigo dogodkov, ki lahko končno združi dve do zdaj ločeni vojaški fronti — ukrajinsko in iransko.

Iran je obsodil napad kot akt agresije, si pridržal pravico do legitimne samoobrambe in jasno sporočil, da odgovornost za posledice nosijo ne le ukrajinske oblasti, temveč tudi njihovi zavezniki. Vzporedno pa se v ozadju odvija širši geopolitični spopad, v katerega je vpletena tudi Velika Britanija z ameriško vojaško bazo Diego Garcia.

Iran poudaril, da bodo »odgovornost za posledice tveganih dejanj ukrajinskega režima« nosili »izključno Ukrajina in njeni zavezniki«.

V noči na 25. julij 2026 so ukrajinske sile izvedle dolgometražni napad na cilje v Kaspijskem morju. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so bile tarče ruska vojaška ladja in plovila, povezana z iransko vojaško logistiko.

Ukrajinska obveščevalna služba (SBU) je nato potrdila, da so napadli tudi sankcionirana tovornjaka Begey in Port Olya 2, ki naj bi prevažala vojaški tovor med Iranom in Rusijo, ter ruski raketni čoln razreda Molnija.

Iran pa je dogodek videl drugače. Njegovo zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bila napadena iranska trgovska ladja, da je eksplozija na krovu ubila enega mornarja in ranila drugega, ter da gre za »sovražni in kriminalni« akt.

Teheran je poklical ukrajinskega chargé d'affaires in obsodil napad kot kršitev člena 2, odstavka 4 Listine ZN.

Ključna sprememba je v iranski retoriki. Teheran ni le obsodil napada, ampak je izdal izjavo, ki odmeva daleč preko Kaspijskega morja: »Na podlagi temeljnih načel in norm mednarodnega prava, zlasti pravice do legitimne samoobrambe, Islamska republika Iran ne bo oklevala braniti svojih nacionalnih interesov in varnosti.«

Ob tem ne smemo pozabiti, da je Iran pomagal zaveznici Rusiji pri izdelavi kopij dronov Shahed (rusko Geran) in da je Ukrajina v zalivske države poslala svoje strokovnjake, zaradi boja proti iranski vojski in njihovim izstrelkom.

Poleg tega je Iran poudaril, da bodo »odgovornost za posledice tveganih dejanj ukrajinskega režima« nosili »izključno Ukrajina in njeni zavezniki«.

Čeprav izjava ne imenuje posebej posameznih držav, je jasno, da Iran vidi napad kot del širše koalicije — in da so v očeh Teherana tudi države, ki omogočajo, podpirajo ali spodbujajo takšne napade, legitimne tarče za morebitno odzivno dejanje.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je Iran pomagal zaveznici Rusiji pri izdelavi kopij dronov Shahed (rusko Geran) in da je Ukrajina v zalivske države poslala svoje strokovnjake, zaradi boja proti iranski vojski in njihovim izstrelkom.

Tehnična realnost je zaskrbljujoča. Iran razpolaga z več balističnimi raketami, ki imajo dovolj velik doseg, da bi iz severozahodnih izstrelišč lahko dosegle ukrajinsko ozemlje:

Rakete Irana in njihov doseg

Raketa

Doseg

Bojna glava

     Opombe

Sejjil

~1.700–2.000 km

750–850 kg

Trdno gorivo, hitra priprava

Khorramshahr

~2.000 km (do 3.000 z lažjo glavo)

~1.800 kg

Težka bojna glava, tekoča goriva

Khorramshahr-4

Do ~4.000 km (ocena)

Neznano

Dvo-stopinjska različica; uporabljena v poskusu napada na Diego Garcia

Kheibar Shekan

~2.450 km

~550 kg

Vodena s satelitskim sistemom BeiDou BDS-3, hitrost do Mach 16

Iz severozahodnih delov Irana lahko rakete razreda Sejjil in Khorramshahr brez težav dosežejo Kijev, ki je približno 1.850 km oddaljen od Tabriza.

Če bi Iran res uvrstil Ukrajino med svoje tarče, tehničnih ovir skorajda ni.

Vzporedno s to eskalacijo se v ozadju odvija še en, širši konflikt. 20. marca 2026 naj bi Iran izstrelil dve balistični raketi proti ameriško-britanski vojaški bazi Diego Garcia v Indijskem oceanu.

Čeprav nobena ni zadela cilja (ena naj bi odpovedala v letu, druga je bila prestrežena), je bil to najdaljši dosežek iranskega raketnega programa doslej.

Po drugi strani pa ta dogodek morda ne pomeni nič - nekateri analitiki menijo, da je šlo za izraelsko provokcijo in da so prave značilnosti najboljših iranskih raket neznane.

Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Velika Britanija pod vodstvom laburističnega premierja Keira Starmerja je v tem kontekstu spremenila svojo politiko.

Sprva je 28. februarja 2026 zavrnila prošnjo ZDA za uporabo Diego Garcie in drugih britanskih baz za napade na Iran, a je že naslednji dan obrnila ploščo in dovolila ameriški vojski dostop do baz, vključno z Diego Garcia.

Po iranskem napadu na Diego Garcia je britanski zunanji minister napad obsodil in celo razširil dovoljenje Združenim državam za bombardiranje določenih ciljev z britanskih ozemelj.

Novi britanski predsednik vlade Andy Burnham pri tej politiki vztraja.

Ukrajinski napad na iransko ladjo v Kaspijskem morju ni bil le vojaški udar proti ruskim oskrbovalnim potem. Bil je geopolitična kratkovidnost, ki je združila dva do zdaj ločena konflikta.

To pomeni, da so britanske baze — od Diego Garcie do morebitnih drugih oporišč — zdaj ne le izhodišče za ameriške napade na Iran, ampak tudi potencialne tarče za iranski odgovor.

In če Iran upošteva logiko, da so »podporniki in vzpodbujevalci« agresije soodgovorni, bi lahko bile tudi te baze uvrščene na seznam legitimnih ciljev.

Ukrajinski napad na iransko ladjo v Kaspijskem morju ni bil le vojaški udar proti ruskim oskrbovalnim potem.

Bil je geopolitična kratkovidnost, ki je združila dva do zdaj ločena konflikta.

Iran, ki je že več let vpleten v vojaško podporo Rusiji (z droni Shahed in drugim orožjem), je zdaj dobil neposreden povod, da Ukrajino obravnava kot sovražnico. Tehnologija mu to omogoča.

Retorika mu to dovoljuje. In britanska politika z Diego Garcia ter drugimi bazami v ozadju ustvarja okvir, v katerem se lahko regionalni spopad v Perzijskem zalivu zlije z evropskim.

Vprašanje ni več, ali Iran zmore udariti po Ukrajini ali britanskem ozemlju.

Vprašanje je, ali in kdaj bo?

In ali bodo zavezniki z Zahoda, ki so omogočili eskalacijo, pripravljeni nositi posledice.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek