ponedeljek, 22. junij 2026 leto 31 / št. 173
Zakaj je razkritje o izvoru covida-19 prišlo prepozno, da bi kdo odgovarjal
Tulsi Gabbard Vir: X
Tulsi Gabbard, odhajajoča direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe (ODNI), je na predvečer svojega odhoda z javnostjo delila skoraj 1600 strani doslej tajnih dokumentov o izvoru pandemije covid-19.
Med njimi je tudi poročilo nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore iz maja 2020, ki je že takoj po izbruhu pandemije ocenilo, da so v Inštitutu za virologijo v Wuhanu (WIV) obstajali vsi potrebni pogoji za naključni izpust laboratorijsko spremenjenega koronavirusa — vključno z dostopom do predhodnih virusov, obratno-genetskimi tehnikami, testiranjem na človeških ACE2 receptorjih in biovarnostnimi spodrsljaji.
Poročilo, ki ga je pripravila elitna Z-divizija laboratorija za obveščevalne potrebe, ni trdilo, da je virus nujno umetno ustvarjen ali da je zagotovo ušel iz laboratorija.
Je pa analitikom dalo dovolj razlogov, da so trem možnim scenarijem — naravnemu izvoru, naključnemu izpustu naravnega virusa iz laboratorija ter laboratorijski modifikaciji z naključnim izpustom — pripisali enako težo.
Kljub temu je to poročilo izginilo v tajne predale.
Namesto da bi postalo osnova za javno razpravo, je bilo v letu 2021 vključeno le v tajno prilogo ocen obveščevalne skupnosti. Šele po šestih letih — in po pritisku zakonodaje (NDAA 2026) — je prišlo na dan.
Faucijev »zaščitni kokon«
Dokumenti, ki jih je Gabbardova objavila, ne potrjujejo le lab-leak hipoteze kot legitimno možnost.
Pokažejo tudi, kako je sistem deloval proti resnici. V elektronski pošti iz avgusta 2021 je generalni svetovalec DNI Chris Fonzone opisal prijavo žvižgača, ki je trdil, da tajno obveščevalno poročevanje nasprotuje Faucijevem pričanju pred Kongresom, da NIH ni financiral raziskav »gain-of-function« v Wuhanu.
Namesto da bi prijavo neodvisno preiskal inšpektorat zdravstvenega ministrstva (HHS IG), je Fonzone predlagal, da se zadejo preusmeri kar k samemu sekretarju HHS Xavierju Becerri — torej Faucijevemu neposrednemu šefu.
To ni bila napaka v postopku. To je bil načrt: obveščevalna skupnost je formalno pritožbo o možnem krivem pričanju obravnavala kot birokratsko zadevo, ki jo je treba prepustiti oddelku obtoženca.
CIA-ov žvižgač James Erdman III je pozneje pred Senatom pričal, da so analitiki v letih 2021–2023 večkrat zaključili, da je lab leak najverjetnejši izvor, vendar so bili njihovi izsledki spreminjani, pokopani ali preglaseni s strani vodstva. Erdman je sicer priznal, da ni našel neposrednih dokazov za usklajeno prikrivanje — a je vzorec očiten.
Dvojna ključavnica: zakaj Fauci ostaja nedotakljiv
Tu pridemo do bistvenega vprašanja, ki ga je v prilogi natančno razgrnil komentator Aaron Day: Gabbardova ni razkrila dokumentov, da bi omogočila sodni pregon. Razkrila jih je takrat, ko je bila vsaka pot do odgovornosti že zaprta z dvema ključavnicama.
Prva ključavnica — zastaranje. Fauci je 11. maja 2021 pred senatnim odborom pod prisego zanikal, da je NIH financiral »gain-of-function« raziskave v Wuhanu.
Za krivo pričanje pred Kongresom v ZDA velja petletni zastaralni rok.
Ta je potekel 11. maja 2026. senator Rand Paul in kongresnica Nancy Mace sta na to opozarjala tedne vnaprej. Ministrstvo za pravosodje je molčalo. Ko je Gabbardova objavila dokumente, je bil zastaralni rok že mrtv.
Druga ključavnica — Bidenova preventivna pomilostitev. V zadnji noči mandata, 19. januarja 2025, je predsednik Biden Fauciju podelil široko pomilostitev, ki pokriva desetletje morebitnih kaznivih dejanj, ne da bi bila ta natančno določena.
Poleg tega naj bi bila podpisana z avtopenom — napravo za avtomatsko podpisovanje — pri čemer obstajajo resni dvomi, ali je Biden dokumente sploh osebno pregledal ali odobril.
Paul in drugi pravniki opozarjajo, da je pomilostitev ustavno sporna: ne moreš pomilostiti nekoga za kazniva dejanja, ki niso navedena, in vprašljivo je, ali ima avtopen enako pravno težo kot predsednikov osebni podpis.
Vendar ustavni pravniki na Stanfordu in drugje opozarjajo, da Ustava ne določa, da mora biti pomilostitev podpisana ročno, in da ni mehanizma za razveljavitev že podeljene pomilostitve.
Torej: tudi če bi dokumenti, objavljeni junija 2026, vsebovali neposreden dokaz za krivo pričanje, Faucija ne bi bilo mogoče preganjati. Gabbardova je točno vedela, da sta obe varovali že v veljavi.
Namerno ali po nesreči?
Dokumenti sami po sebi ne razrešujejo ključnega vprašanja: ali je virus ušel iz laboratorija po nesreči, ali je bil izpuščen namerno?
Lawrence Livermore poročilo izrecno govori o »accidental release« — naključnem izpustu.
Analitiki so ugotovili, da so bili v Wuhanu prisotni vsi pogoji za tak scenarij: raziskovalci so imeli viruse, bližnje SARS-CoV-2, uporabljali so sisteme obratne genetike, eksperimentirali s človeškimi receptorji in imeli biovarnostne pomanjkljivosti.
Analitiki so ugotovili, da so bili v Wuhanu prisotni vsi pogoji za tak scenarij: raziskovalci so imeli viruse, bližnje SARS-CoV-2, uporabljali so sisteme obratne genetike, eksperimentirali s človeškimi receptorji in imeli biovarnostne pomanjkljivosti.
Vendar to ne pomeni, da je virus nujno ušel.
Poročilo samo pravi, da bi lahko. In tu je razlika, ki jo mnogi zamenjujejo: dokazati, da so bili pogoji za nesrečo izpolnjeni, ni isto kot dokazati, da je do nesreče prišlo.
Prav tako nič od razkritih dokumentov ne kaže na nameren izpust s strani Kitajske ali katere koli druge strani.
CIA-ov žvižgač Erdman je priznal, da ni našel dokazov za usklajeno prikrivanje.
To pomeni, da imamo pred seboj verjetno klasičen primer institucionalne samozaščite: birokracija, ki je raje zaščitila svojega ključnega igralca (Faucija) in s tem lastno verodostojnost, kot pa da bi priznala zgodnje napake.
Ni treba, da gre za zaroto na visoki ravni; dovolj je, da gre za sistem, v katerem ima vsak člen interes, da molči.
Kritična ocena: teater brez izhoda
Aaron Day v prilogi zadevo imenuje po imenu: to ni bilo pogumno razkritje. To je bil »magični trik po koncu predstave«. Gabbardova je čakala, da je bila zadeva zakonsko in politično zapečatena, nato pa stopila pred občinstvo z »dokazi«, za katere je vedela, da ne morejo pripeljati do obsodbe.
Cilj takega postopka ni pravica. Cilj je nadzorovanje množic z resnico, ki nima posledic (»outrage with no exit«). Državljani dobijo dovolj informacij, da so jezni, vendar ne dovolj moči, da bi karkoli spremenili. Informed and powerless — obveščeni in brez moči. To je lažje upravljati kot nevedno prebivalstvo.
Seveda to ne pomeni, da so sami dokumenti lažni. Lawrence Livermore poročilo je resnično.
Pritožbe žvižgačev so resnične. Faucijevo zanikanje financiranja spornih raziskav je bilo izpodbijano z lastnimi dokumenti.
Toda časovnica objave in politični kontekst sta ključna. Če bi Gabbardova res želela odgovornost, bi lahko dokumente objavila januarja 2026, ko je bil zastaralni rok še daleč. Ali pa bi lahko pritisnila na ministrstvo za pravosodje, naj ukrepa pred 11. majem. Tega ni storila.
Gabbardova je raztrgala »zaščitni kokon« okrog Faucija — vendar le takrat, ko je metulj že bil svoboden.
Gabbardova je raztrgala »zaščitni kokon« okrog Faucija — vendar le takrat, ko je metulj že bil svoboden.
Dokumenti potrjujejo, da je obveščevalna skupnost zgodaj vedela za možnost uhajanja iz laboratorija, da so analitiki opozarjali na notranja nasprotja v Faucijevem pričanju, in da je sistem te opozorile raje pokopal kot raziskal.
Kar zadeva vprašanje, ali je virus ušel namerno ali po nesreči: razkriti dokumenti ne podpirajo teorije o namernem biološkem napadu.
Govorijo o nesrečnem izpustu v okolju, kjer so bili vsi pogoji za to izpolnjeni.
A dokončnega dokaza, da je do tega dejansko prišlo, še vedno ni.
In zdaj, ko je zastaralni rok potekel in pomilostitev podpisana, ga verjetno tudi ne bomo dobili — vsaj ne prek uradnih kanalov.
To, kar smo videli, ni torej le prikrivanje izvora virusa. Je prikrivanje prikrivanja, predstavljenega kot razkritje. In v tej zanki se zdi, da ostajamo ujeti.
