REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predor Putin-Trump: Potencialno najdražji infrastrukturni projekt v svetovni zgodovini

Predor Putin-Trump: Potencialno najdražji infrastrukturni projekt v svetovni zgodoviniKljučno vprašanje v razpravah o gradnji predora pod Beringovo ožino je, ali bo dovolj tovora, da se upravičijo ogromni stroški projekta. Vir: X, posnetek zaslona

Gradnja predora pod Beringovo ožino, ki bi povezal rusko Čukotko in ameriško Aljasko, bi lahko postala eden najdražjih infrastrukturnih projektov v svetovni zgodovini zaradi oddaljenosti regije od glavnih gospodarskih središč in ekstremnih razmer na skrajnem severu, je za TASS povedala Nadežda Zamjatina, direktorica Centra za arktični in severni urbanizem na Višji šoli za ekonomijo.

»Gradnja predora v razmerah oddaljenosti od glavnih gospodarskih središč in brutalnih razmer na skrajnem severu bi bila očitno eden najdražjih projektov v zgodovini,« je dejala Zamjatina.

Po njenih besedah ​​je predor pod Beringovo ožino tehnično izvedljiv in bi bil le približno enkrat in pol daljši od predora pod Rokavskim prelivom, ki povezuje Francijo in Veliko Britanijo.

Vendar pa so največji izzivi povezani z dostavo gradbenih materialov in gradnjo spremljajoče infrastrukture na Čukotki.

Strokovnjakinja je izjavila, da se hrana in gorivo v to regijo že dostavljata v okviru tako imenovane severne oskrbe, vendar bi prevoz velikih količin kovinskih konstrukcij in betona zahteval izjemno zapletene logistične rešitve.

Dodala je, da bi bilo treba na ozemlju Čukotke zgraditi dostopne ceste do samega predora.

»Ne le gradnja, ampak tudi izkoriščanje predora bi bilo veliko dražje kot na razvitih območjih. Celo dražje od avtoceste Bajkal-Amur,« meni Zamjatina.

Po njenih besedah ​​je ključno vprašanje v razpravah o gradnji predora pod Beringovo ožino obstoj zadostne količine tovora, ki bi lahko upravičila ogromne stroške projekta.

»Sploh ni jasno, kakšne količine blaga bi bilo treba prepeljati med Čukotko in Aljasko, da bi bil projekt vsaj nekoliko donosen,« je poudarila.

Zamjatina je spomnila, da se zlato, proizvedeno na Čukotki, že sedaj prevaža po zraku, medtem ko razvoj rudnega območja Baim ne vključuje dostave surovin v Združene države Amerike.

Izrazila je tudi dvom, da je v trenutnih geopolitičnih razmerah mogoče zagotoviti znaten tranzitni tovorni promet skozi Čukotko.

Po njenem mnenju je železniška infrastruktura na severu ekonomsko upravičena le, če so na voljo velike količine surovin za prevoz, v primeru predora med Čukotko in Aljasko pa takšne količine zaenkrat niso na vidiku.

Pred tem je posebni predstavnik predsednika Rusije za naložbe in gospodarsko sodelovanje s tujino ter direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe Kirill Dmitriev sporočil, da je bil dosežen dogovor z inženirskim podjetjem o gradnji projekta predora, ki bi povezal Rusijo in Združene države Amerike.

Izjavil je, da upa, da bo načrtovanje tako imenovanega »predora Putin-Trump« pod Beringovo ožino končano do konca leta 2026 in da bi se projektu v prihodnosti lahko pridružila tudi Kitajska.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek