Glas ljudstva po začetku uveljavitve Šutarjevega zakona: nedostojno, nepremišljeno, nestrokovno!

V Sloveniji po novem velja t. i. Šutarjev zakon.

Ob začetku njegove uveljavitve je Glas ljudstva - pobuda, ki je bila pomemben akter tudi med protesti, ki so v času Janševe vlade aktivirali velik del prebivalstva za podporo strankam sedanje koalicije - sprejela posebno izjavo.

Ta na zelo utemeljen način opozarja na številne nerešene probleme, ki jih novi zakon ne rešuje in kritično ocenjuje ravnanje vlade in opozcije pri reševanju t. i. "romskega vprašanja." Da je reševanje tega vprašanja v Sloveniji zavilo na napačno pot smo tudi sami opozorili že večkrat.

Vladi je uspelo - Šutarjev zakon je sprejet. Toda sedaj prihajajo slabe novice. Prvi, medijski bumerangi so že prileteli – in to iz vedno »prijateljskega« Združenega kraljestva.

Slovenski mediji o tem, le zakaj, sploh ne poročajo...

Britanski Guardian je na primer slovenski… pic.twitter.com/lI7eSUTbs2

— Insajder.com (@insajder_com) November 20, 2025

Takole so zapisali v pobudi Glas ljudstva: "V veljavo je stopil Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga je Državni zbor potrdil 17. novembra. Naj spomnimo, da je to zakon, ki je bil v kratkem zakonodajnem postopku dopolnjen z več kot 47 amandmaji.

Ravnanje koalicijskih strank je med sprejemanjem postopka razkrilo nepremišljenost, nepreglednost in nestrokovnost novega zakona. Zakon krepi in širi pooblastila policije in finančne uprave, po drugi strani pa socialne pravice in pravice, namenjene družinam, uporablja kot orodje kaznovanja.

Dogajanje ob sprejemanju zakona je bilo nedostojno za demokratično državo, ki naj bi glede na ustavo zagotavljala enakopravnost vseh prebivalk in prebivalcev.

Od najvišjih predstavnikov oblasti smo med drugim poslušali nevarna posploševanja in pripisovanje krivde za posamezna kazniva dejanja, ki jih je treba sodno preganjati, celotni skupnosti, ki je že zdaj daleč najbolj marginalizirana in deležna najpogostejše kolektivizacije krivde in stigmatizacije.

Slovenska ustava določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti ureja zakon, vendar ji hkrati ne priznava statusa narodne manjšine, kot ga imata italijanska in madžarska skupnost. Čeprav po ocenah v Sloveniji živi med 7.000 in 12.000 Romov, romska skupnost v nasprotju z italijansko in madžarsko nima zagotovljenega predstavnika v državnem zboru. Njeno politično zastopstvo je omejeno na lokalno raven in zgolj na dvajset občin, ki jih zakon opredeljuje kot območja “avtohtone” naselitve Romov.

Kriterij avtohtonosti je bil večkrat označen kot pravno neustrezen in diskriminatoren, saj ni opredeljen niti v slovenskem niti v mednarodnem pravu, medtem ko mednarodni mehanizmi varstva manjšin zahtevajo enako obravnavo vseh pripadnikov skupnosti.

Takšna ureditev ne pomeni le omejitve posebnih pravic, temveč dejansko izključitev Romov iz razprav in odločanja na najvišji ravni, kjer se oblikujejo politike in zakoni, ki usodno krojijo njihov položaj. S tem se romski skupnosti bistveno omejuje politična subjektiviteta in možnost učinkovitega zagovorništva svojih interesov.

Policija, sodišča, občine in država romsko skupnost in neromsko prebivalstvo že desetletja puščajo na cedilu: prav s tem, da ne ukrepajo dosledno ob primerih kaznivih dejanjih, ne zagotavljajo možnosti enakega uresničevanja in spoštovanja človekovih pravic vsem. To omogoča razraščanje predsodkov, nestrpnosti in odkritega izražanja sovraštva, ki je v preteklih tednih preplavilo socialna omrežja in velik del javnega diskurza.

Represivni organi, s policijo vred, bi po mnenju Inštituta z kriminologijo, Katedre za kazensko pravo in mnogih drugih pravnih avtoritet lahko ukrepali in zagotavljali varnost že po veljavni zakonodaji. Vse te službe imajo možnosti za učinkovito ukrepanje, a tega niso počele. Nova pooblastila, ki jih dobivajo s tem zakonom, pa bodo vplivala na pravice vseh prebivalk in prebivalcev.

Odrekanje brezplačne pravne pomoči, podaljševanje pripora in ustvarjanje družbenega vzdušja in novih zakonskih vzvodov, ki so naklonjeni vse večjemu nadzoru in represij, pomeni korak stran od  človekovih pravic in enakosti pred zakonom.

Dosledno preganjanje kršitev je ključno za zagotavljanje pravičnosti, enakopravnosti in prevencije povratništva.

A ne smemo pozabiti, da je osnova naloga države z vsemi njenimi aparati, da ustvarja pogoje, v katerih so vsem ponujene enake možnosti in imajo na voljo podporo, da uresničijo svoje potenciale in po svojih sposobnostih prispevajo k družbi.

Pri tej nalogi je državi, kar zadeva romsko skupnost, nedvomno spodletelo: komisija Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti v poročilu s 3. novembra letos slovenske oblasti denimo opozarja, da romski otroci dejansko nimajo zagotovljene pravice do izobraževanja, da je umrljivost v romski skupnosti nadpovprečno visoka zaradi slabe dostopnosti do zdravstvene oskrbe, da se geografska segregacija ne izboljšuje, prav tako ne dostop do vodovodnega, električnega in kanalizacijskega omrežja ter javnega prometa.

Država in občine ne uporabljajo v zadostni meri možnosti in sredstev za lažje sobivanje, integracijo, zmanjševanje predsodkov in rasizma.

V zadnjih dneh se razkrivajo podatki o milijonih, ki so jih v zadnjih nekaj letih  iz državnega proračuna prejele občine z romskim prebivalstvom, hkrati pa vedno več poročil kaže, da ta denar v veliki meri sploh ni bil vložen v izboljšanje položaja romske skupnosti in spodbujanje uspešne integracije.

Ideje o tem, da bi javni denar za zagotavljanje temeljnih pravic in možnosti dostojnega življenja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v nekaterih občinah namenili za gradnjo betonskih zidov okrog romskih naselij - ki so že v nekaterih občinskih načrtih - predstavljajo prvi korak rasne segregacije, in bi morale sprožiti alarme v vseh pristojnih nadzornih organih, pa tudi preiskave zaradi suma oškodovanja javnih sredstev in zlorabe uradnega položaja.

Novi zakon poleg vsega ostalega tudi nepremišljeno posega v vrsto drugih zakonov in s tem ustvarja zakonsko zmedo, nejasnost ter pravno nepredvidljivost.

V iniciativi Glas ljudstva, ki povezuje več kot sto organizacij civilne družbe,  poudarjamo, da imajo država in njeni aparati ter sistemi – od policije, sodstva in socialnega varstva – že zdaj na voljo dovolj vzvodov in možnosti za preganjanje kriminala in za kaznovanje kršiteljev.

Zaradi vseh naštetih razlogov bomo v civilni iniciativi Glas ljudstva, ki povezuje več kot sto organizacij civilne družbe, še naprej iskali pravne možnosti za ustavno presojo celotnega zakona, predvsem pa tistih njegovih členov, ki najbolj drastično posegajo v človekove pravice. K temu pozivamo tudi vse pristojne institucije in strokovna združenja in organizacije.

Civilna iniciativa Glas ljudstva"