REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ponižujoč dvig »obrambnih« stroškov razklal koalicijo in prinesel referendumska darila ljudstvu

Ponižujoč dvig »obrambnih« stroškov razklal koalicijo in prinesel referendumska darila ljudstvuPrava slika zveze NATO... Vir: Global Times, posnetek zaslona

Ponižujoč in izjemno nevaren skok vojaških izdatkov, na katerega je ob vseh problemih, ki jih ima Slovenija, pristala vladajoča koalicija pod taktirko premierja Roberta Goloba ob nedavnem vrhu tveze NATO v Haagu je temeljito pretresel Slovenijo.

Zavedanje, da bodo volitve najpozneje naslednjo pomlad in da bi stranke, ki so podprle zadolževanje Slovenije za vrtoglavo visoke nakupe (ameriškega) orožja lahko doživele fiasko je razklal vladajočo koalicijo in v državnem zboru oblikoval nenavadno »nenačelna koalicija«, ki je na koncu podprla razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov.

Pri tem gre seveda za idejo, ki ni zrasla na zeljniku parlamentarnih strank, pač pa jo je prva lansirala – Resni.ca. Tega pa osrednji mediji in politiki parlamentarnih strank niti ne omenjajo.

Za referendum so glasovali Levica, SD in opozicija ter ga podprli s 46 glasovi za in 42 proti.

Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda.

Posvetovalni referendum ni zavezujoč, zato je povsem verjetno, da politiki ne bodo spoštovali volje ljudstva tudi če jim bo to poslalo jasen signal, da so proti nepotrebnemu zapravljanju denarja za vojaštvo in ameriške vojne.

Ponižujoč in izjemno nevaren skok vojaških izdatkov je temeljito pretresel Slovenijo. Gre za eno ali celo dve nepričakovani, dobri »darili«, ki bi ju bilo potrebno čim bolje izkoristiti. Ter glasovati proti dvigu stroškov za »obrambo« in ZA izstop iz zveze NATO.

Referendum so ob tem podprli tudi Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak, proti pa so bili (pričakovano) poslanci Eva Irgl, Anže Logar in (presenetljivo) - Miha Kordiš.

Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala Levica, se bo glasilo: »Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP-ja letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.«

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v razpravi spomnil, da je zveza NATO predvsem pod novim vodstvom z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem začela zelo eksplicitno navijati za poviševanje obrambnih izdatkov.

Ob tem v Levici na dogajanje gledajo kot na »militantno histerijo«, ki ni utemeljena na resni analizi.

Iz Svobode so ob tem prišli običajni stereotipi o tem kako »so se razmere v svetu okrog nas drastično spremenile« (res je, tudi zaradi pristanka Slovenije in drugih članic na vse nevarne pobude ZDA) in da je treba na izzive odgovoriti »z dejanji... pa tudi s krepitvijo lastne varnosti, in to delamo«.

Po sistemu, da bo več orožja prineslo več varnosti, kar seveda ni res.

Če je Rusija res sovražnica zveze NATO se je potrebno vprašati, koliko slovenskega orožja lahko ustavi jedrske bojne glave ruskih raket?

Odgovor je jasen.

Nič.

Car bomba v Ljubljani
Uničenje Slovenije v primeru eksplozije največje ruske »car bombe« nad Ljubljano... Vir: X, posnetek zaslona

To ne pomeni, da ni treba vlagati v obrambo. A le toliko, da država ni zanimiva za napade s konvencionalnimi sredstvi, ne pa tako, da to ogroža potencialnega nasprotnika do te mere, da tudi on eskalira še bolj.

To so spoznali tudi v stranki SD, ki sedaj končno menijo, da je nujno, da o dvigu obrambnih izdatkov odločajo državljani.

Glasovanje je razkrilo tudi pravi obraz Anžeta Logarja, ki je ob vsem »povezovanju« za katerega se zavzema izbral drastično nepopularno pozo ter nasprotoval referendumu.

Najbolj presenetljiva pa je bila poteza SDS, ki je pobudo Levice, svoje »naravne sovražnice« v slovenski politiki – podprla. Očitno ne z odkritimi nameni, kajti SDS se zavzema za dvig sredstev za obrambo in podpira vse skrajno militaristične ideje, ki prihajajo iz ZDA, Izraela ali Bruslja.

Ker pa je bilo vprašanje takšno, da bi lahko razdelilo vladajočo koalicijo so v tem primeru taktično združili svoje moči z delom svojih političnih nasprotnikov.

Janez Janša je na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo.

Vir: X, posnetek zaslona

Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS-u, kar da vse pove.

»Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju,« je zapisal Janša.

Nato je užaljen vrh stranke Svoboda, zgrožen zaradi »oblikovanja nenačelne koalicije« med SD, Levico, NSi in SDS v parlamentu potegnil še eno drastično potezo in napovedal – posvetovalni referendum o članstvu v Natu.

Pri tem je Robert Golob neresnično zatrdil, da so obrambni izdatki nekakšna »članarina«, ki jo morajo članice pač plačevati, če hočejo biti del te zveze.

To seveda ni res. Vse mednarodne organizacije poznajo prispevke članic, a te članarine so bistveno nižje od zahteve po dvigu oboroževalnih stroškov najprej na 3 in nato celo na 5 odstotkov BDP-ja.

Vsaka država zveze NATO prispeva glede na dogovorjeno formulo, ki upošteva bruto domači dohodek (BDP) in druge ekonomske kazalnike.

Skupni direktni proračun zveze NATO znaša približno 3,3–4,6 milijarde evrov letno.

Leta 2024 je znašal 3,8 milijard, leta 2025 pa naj bi znašal že 4,6 milijard evrov.

Leta 2004 je ob vstopu v NATO Slovenija plačala 1,6 milijona evrov za »članarino«, glede na zadnje zahteve pa bo plačala nekje med 8 in 10 milijoni evrov oziroma 0,2 odstotka BDP-ja.

To je veliko manj od obrambnih stroškov, ki jih narekuje vrh Nata v Haagu.

Obrambni stroški trenutno znašajo 1,35 odstotka BDP-ja torej okoli 905 milijona evrov, ampak se bodo po obrambni resoluciji in lakajskemu pristanku na zahteve Donalda Trumpa v Haagu več kot potrojili in povišali celo na 5 odstotkov BDP-ja.

Vir: X, posnetek zaslona

Predsednica parlamenta Urša Klakočar Zupančič je po včerajšnji presenetljivi odločitvi celo govorila o tem, kako so obveznosti, ki jih ima Slovenija do NATO pakta »pravno zavezujoče, nezavezujoče, iztožljive, neiztožljive« in s tem zavajala javnost, kajti odstotek BDP-ja, ki ga država uporabi za obrambo zagotovo ni »iztožljiv«, to velja le za »članarino.«

Pri tem je s svojim takojšnjim pristankom na te politične zahteve Združenih držav in poznejšim izgovarjanjem, češ da te zaveze niiso »pravno zavezujoče« Robert Golob pustil v javnosti slab vtis tipičnega slovenskega, slabega, cagavega, mehkužnega in sprenevedavega politika nove dobe, ki pripada kasti »biciklistov« - torej tistih, ki navzdol radi »pritiskajo«, pred tistimi nad njimi pa - sklanjajo glavo.

Ker pa je večina ljudi v Sloveniji zaradi pronatovske propagande v vseh medijih ter zaradi strašenja z vojnami, (ki jih je NATO sam pomagal zakuhati) še vedno dovolj prestrašenih, da so pripravljeni glavnemu mafijcu na zahodni polobli plačevati za »zaščito« stranka Svoboda računa, da bo s pomočjo tega ustrahovanja ljudi uspela ponovno dobiti podporo večine za ostanek v zvezi NATO. To namreč še vedno kažejo tudi raziskave javnega mnenja.

O vstopu Slovenije v NATO so volivci odločali na referendumu leta 2003 in ga podprli s 66,08 odstotka glasov.

Junijska raziskava Valicona za SiOL je sicer pokazala, da članstvo v zvezi NATO podpira dobra polovica vprašanih (56,4 odstotka), proti jih je 27,2 odstotka.

NATO Vir: RIA Novosti
Vir: X, posnetek zaslona

»Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije,« je na omrežju X sporočil predsednik Gibanja Svoboda in predsednik vlade Robert Golob.

Toda članarina nima zveze z vprašanjem, o katerem se bo odločalo.

Slovenija bi lahko, tako kot je to storila Španija, še naprej plačevala polno članarino v zvezi NATO in hkrati omejila obrambne stroške na razumno raven.

Tega pa Golob volivcem ni povedal.

Glede nato, da je glas za NATO že doslej bil le glas za še več vojn, še več beguncev, genocidov in nestabilnosti v svetu je jasno, da bi bila edina racionalna odločitev na referendumu Svobode lahko le glas za izstop Slovenije iz Nata.

Vendar bo ta cilj, čeprav bi bilo to nepričakovano darilo stranke Svoboda res pametno izkoristiti, težko doseči.

Vir: X, posnetek zaslona

Že ob referendumu o vstopu v NATO je tedanja vlada s propagandnimi prijemi in pristranskim poročanjem osrednjih medijev na Slovenskem, zagovarjala le odločitev za »vstop v NATO.«

Nobenih sredstev ali enakopravnega položaja v medijih pa ni zagotovila nasprotnikom vstopa.

NATO nas vzpodbuja in vodi...a kam?
NATO nas vzpodbuja in vodi ... a kam? Vir: X, posnetek zaslona

Takšno referendumsko odločanje iz leta 2004 bi po današnji referendumski zakonodaji veljalo za nezakonito.

Lahko pa tudi rečemo, da je zaradi dejansko nepoštene, enostranske kampanje vlade leta 2003 bila tudi odločitev o vstopu v NATO v resnici – nelegitimna, 66 odstotkov glasov »za« pa pridobljenih na – nepošten način.

Veliko vprašanje pa je tudi, ali bo Svoboda res sprožila odločanje tudi o referendumu o izstopu iz zveze NATO (ob drugačnih referendumskih pogojih).

In če ga bo, ali ga bodo prihodnje slovenske vlade, glede na »posvetovalni« značaj le-tega sploh upoštevale.

Toda res je – gre za eno ali celo dve nepričakovani, dobri »darili«, ki bi ju bilo potrebno čim bolje izkoristiti.

Ter glasovati proti dvigu stroškov za »obrambo« in ZA izstop iz zveze NATO.

Če referendum o izstopu iz zveze NATO res bo, potem je očitno, kaj je edina prava izbira: vsak glas proti NATO bo zato tudi glas za mir in za večjo blaginjo Slovenije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke