REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Primera »Petrol« in dogotrajna oskrba dokazujeta, da Sloveniji zaradi provojne politike že zmanjkuje denarja

Primera »Petrol« in dogotrajna oskrba dokazujeta, da Sloveniji zaradi provojne politike že zmanjkuje denarjaPoteze vlade kažejo, da v državni malhi denarja zmanjkuje... Vir: Posnetek zaslona, X

Dan za dnem lahko spremljamo vedno bolj nore izjave evropskih politikov, ki navijajo za poviševanje vojaških izdatkov.

In temu ni videti konca.

Po drugi strani lahko zelo lepo vidimo, da tudi v Sloveniji že zmanjkuje denarja za številne nujne izdatke ter da se krepijo spori med gospodarstvom in državo prav zaradi novih davkov, akciz in visokih cen.

Spor Petrol – država

Spor med Petrolom in državo je bil v medijih opisan na dva načina, odvisno od zornega kota opazovalcev.

Tudi v Sloveniji že zmanjkuje denarja za številne nujne izdatke, krepijo pa se spori med gospodarstvom in državo prav zaradi novih davkov, akciz in visokih cen.

Petrol je pred dnevi uvedel novo komunikacijsko strategijo, s katero želi jasno pokazati, koliko končne cene goriva gre državi.

Na vsakem računu in točilnem mestu je zdaj zapisano, da kar 60 odstotkov zneska predstavljajo dajatve, kar je 42 odstotkov več kot leta 2023.

Država naj bi od vsakega litra goriva prejela 0,85571 evra.

Po besedah predsednika uprave Petrola, Saša Bergerja, je »že doslej nevzdržen regulatorni okvir postal še bolj strog«.

Shell in Petrol - elektro in samo bencnske polnilnice
Shell in Petrol - elektro vs. samo bencnske polnilnice. Vir: Posnetek zaslona, X

Član uprave Marko Ninčević opozarja, da so stroški poslovanja na avtocestah tudi do trikrat višji, predvsem zaradi visokih najemnin, ki jih določa Dars.

Na 15 prodajnih mestih na avtocestah naj bi bila že najemnina višja od dovoljene marže, zato je Petrol prisiljen prodajati gorivo pod lastno ceno.

Kot odziv je Petrol napovedal drastične ukrepe, vključno z zapiranjem bencinskih servisov, predvsem na podeželju, kjer so ti že zdaj redkejši.

Hkrati napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev, tudi odškodninskih tožb proti državi in odgovornih osebah ter razmišljajo o ponovni pobudi za ustavno presojo.

Z dobički v kapitalizmu ni nič narobe. Je pa problem, kadar država na strateški dobrini, ki jo potrebujejo skoraj vsi, v državno malho spravlja tako velike vsote denarja.

Kot poudarjajo, si želijo konstruktiven dialog z odločevalci, ki ga po njihovih besedah trenutno ni.

Predsednik vlade je ravnanje Petrola obsodil, češ da jim gre »samo za dobiček.«

Podporo so mu takoj dali tudi provladni mediji (Dnevnik in podobni) in na državnih jaslih napajani »neodvisni« inštituti, kot je Inštitut 8. marec.

Toda res je, da gre za kritiko, ki je licemerna. Kot je opozoril predsednik SDS je tudi predsednik vlade in Svobode Robert Golob lastnik podjetja, ki mu gre za dobiček in posluje tudi z državo.

Z dobički v kapitalizmu prav tako ni nič narobe. Je pa seveda problem, kadar država na strateški dobrini, ki jo potrebujejo skoraj vsi, v državno malho spravlja tako velike vsote denarja.

To je nazoren dokaz, da ga na drugih koncih zmanjkuje – kar je očitna posledica zmanjšanja napovedanega BDP-ja Slovenije glede na »predvojne« napovedi že leta 2023, nato pa še večkratnih popravkov navzdol za leti 2024 in 2025 ter na koncu - preusmerjanja denarja v »obrambo« do leta 2035.

Lastniška struktura Petrola Vir: Petrol
Lastniška struktura Petrola. Vir: Posnetek zaslona, Petrol

Kot vidimo, enormno povečanje državnega pohlepa in gospodarsko nazadovanje države (zaradi vojne, ki jo je tudi Slovenija pomagala zakuhati v Ukrajini) lepo sovpadajo.

Kar se tiče trditve, da Petrol itak kuje »dobiček«, da je monopolist in da je zato nefer, da se pritožuje na vladne uredbe, pa je potrebno razumeti, da je Petrol na trgu, kjer tekmuje z drugimi družbami.

Odrekanje od dobička bi lahko vodilo tudi do izgube trga in zmanjšanih investicij.

Zato so pritiski države, da naj Petrol vzdržuje tudi nerentabilne servise neutemeljeni.

Kot vidimo, enormno povečanje državnega pohlepa in gospodarsko nazadovanje države (zaradi vojne, ki jo je tudi Slovenija pomagala zakuhati v Ukrajini) lepo sovpadajo.

Država pa bi seveda lahko ravnala »družbeno odgovorno«, povečala svoj delež v Petrolu in potem vzdrževala tudi »nerentabilne« servise zaradi širših družbenih ciljev.

Tudi to bi bilo povsem sprejemljivo.

Če bi država seveda imela denar – a ga nima.

Ima pa ga za vojne. In za orožarsko industrijo.

Nepotreben davek za dolgotrajno oskrbo

Dan za dnem lahko spremljamo tudi kaotično izvrševanje novega davka za »dolgotrajno oskrbo«. Zakon je sprejet, sistem pa se šele gradi, kar je prav tako skrajno neodgovorno.

Namesto da bi vsem omogočili javno dostopne, poceni domove za starejše je Levica v Golobovi vladi pomagala zgraditi drag, birokratski sistem, kjer se že zdaj ne ve, kdo pije in kdo plača.

Ob tem bodo mnogi zaračunali to, kar so do sedaj za svoje starše ali druge svojce počeli zastonj, številni, ki bodo plačevali novi davek za dolgotrajno oskrbo pa bodo na koncu odvisni od birokratskih postopkov »odločanja« o tem, ali jim ta pravica res pripada ali ne.

Koruptivne prakse in krivice so v ta sistem že vgrajene.

A to ni edini problem.

Starejši v Sloveniji - prepuščeni smrti, predsedenik jim prepeva podoknico
Starejši so bili v Sloveniji v času covida 19 prepuščeni smrti, tedanji predsednik države pa jim je prepeval podoknico. Danes so jim na pleča natovorili nove davke... Vir: Posnetek zaslona, X

Ko je bil zakon v prvi različici potrjen ni imel virov, nova vlada pa je rešila to »napako« in to tako, da je stroške znova prevalila – na vse davkoplačevalce. Pri tem je še posebej obremenila »samostojne podjetnike«, ki ne bodo plačevali le en odstotek od dohodnine, pač pa dva, ker so menda (tudi tisti prekarci, ki so samozaposleni) v isti osebi »kapitalist in delavec«.

Takšne krivične zakone lahko podprejo le poslanci, ki niso nikoli imeli opravka ne z delom in ne s kapitalom, pač pa so se navadili živeti na državnih dokladah. In teh v vladnih strankah, Svobodi, Levici in SD očitno ne manjka.

Strošek za dolgotrajno oskrbo bi se lahko financiral tudi iz obstoječih davkov in prispevkov – a le pod pogojem, da bi država imela za to dovolj denarja.

Strošek za dolgotrajno oskrbo bi se lahko financiral tudi iz obstoječih davkov in prispevkov – a le pod pogojem, da bi država imela za to dovolj denarja. Vendar ga nima. Slovensko gospodarstvo je vse manj konkurenčno, EU pa že 20 let caplja na mestu in stagnira.

Vendar ga nima. Slovensko gospodarstvo je vse manj konkurenčno, EU pa že 20 let caplja na mestu in stagnira.

Na vrh tega se sedaj Evropska unija pripravlja, da bo v neproduktivno orožje, ki ga v resnici ne potrebuje, vložila 800 milijard evrov.

In zato morajo novi davek pod taktirko Levice plačevati vsi – samostojni podjetniki pa celo dvojno.

Da je država na napačni poti dokazujejo tudi priznanja iz vladnih strank, da bi bilo potrebno tudi zakon o dohodnini glede podjetnikov, v smeri, kot ga je predlagala NSi (po dvakratnem popravljanju zakona v 3 letih!) morda vendarle spremeniti.

Kdaj in če se bo to zgodilo je še vedno nejasno.

Jasno pa je, da so novi davki v Sloveniji in novi spori med gospodarstvom in državo že prvi znanilci zgodovinskega poloma.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek