REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ob tretji obletnici SVO, 24.2. shod na Prešernovem trgu: »Slovenija naj takoj normalizira diplomatske odnose z Rusijo!«

Ob tretji obletnici SVO, 24.2. shod na Prešernovem trgu: »Slovenija naj takoj normalizira diplomatske odnose z Rusijo!«Vir: Posnetek zaslona, X

24. februar je že zgodovinski dan.

Za nekatere, ki verjamejo državni propagandi t. i. osrednjih medijev in politikom, ki so Zahod popeljali v vojno proti Rusiji in so (večinoma še) na oblasti bo to zmeraj dan, ko je Rusija »neizzvano napadla« in izvršila »agresijo« na svojo sosedo, ki si je želela le miru, demokracije in pridružitve zvezi NATO, braniku miru v Evropi in svetu.

To je dan, ko se je začel zlom hegemonističnega svetovnega reda in dan, ko se je svet začel neustavljivo pomikati v smer multipolarnega sveta. Ta vojna zato ni in nikoli ni bila »ruska agresija«, pač pa pričakovan in upravičen odziv Rusije. In temelj novega, pravičnejšega sveta.

A za druge, ki se zanašamo na analizo objektivnih podatkov, lastno pamet in realistično oceno dogajanja bo to za zmeraj ostal dan, ko je Rusija zaradi eksistencialne grožnje z Zahoda, številnih prekršenih sporazumov s strani ZDA in vodilnih evropskih držav, organiziranja državnega udara v Ukrajini in več kot osemletnih napadov ukrajinskih oboroženih sil na rusko govoreče prebivalstvo odločila, da najprej prizna dve osamosvojeni republiki in jima nato vojaško pomaga s »posebno vojaško operacijo (SVO).«

To je dan, ko se je začel zlom hegemonističnega svetovnega reda in dan, ko se je svet začel neustavljivo pomikati v smer multipolarnega sveta.

Ta vojna zato ni in nikoli ni bila »ruska agresija«, pač pa pričakovan in upravičen odziv Rusije.

In temelj novega, pravičnejšega sveta.

V to smo bili nekateri prepričani že takrat, ko se je vse skupaj začelo in te dni lahko vidimo, kako se je temu mnenju, ob zgražanju in osuplosti kratkovidnih evropskih (in večine slovenskih) politikov priklonila tudi nova ameriška administracija!

Celo v slovenskem parlamentu poslanci že razmišljajo o ustanovitvi skupine prijateljstva z Rusijo.

A z dodatkom »za mir« pri skupini.

Da so se v DZ vsaj nekateri zdramili, je prav, a je hkrati tudi licemerno in prepozno.

Še ob svojem prebujenju se ne morejo otresti hlapčevanja ideji, da so Rusi agresorji, zato tudi svoji skupini dodajajo besedi »za mir«, ki je druge skupine nimajo.

Kako so v takrat največji stranki SDS in drugih strankah v parlamentu poslanci takoj podvili rep že leta 2022 ter s pristajanjem na laži NATO pakta izdali ne le Rusijo, pač pa tudi Ukrajino, EU, mir in Slovenijo prav tako ne bomo pozabili.

A bolje pozno, kot nikoli.

Med prvimi, ki so se v Sloveniji ob dezinformacijski kampanji večine medijev in politikov (ki še vedno traja!) odzvali v obrambo resnice in Rusije so bili v Gibanju Slovenija proti rusofobiji.

In tako kot vsa leta doslej v Gibanju Slovenija proti rusofobiji tudi letos pozivajo na shod 24. februarja ob 17 uri, ki bo potekal na Prešernovem trgu. 

Vojko Kogej opozarja na knjigo o ukrajinskih zločinih
Publicist in sodelavec Insajderja.com Vojko Kogej govori ob lanskem shodu na Prešernovem trgu. Vir: Insajder

V svojem sporočilu za javnost so zapisali: »Sporočamo vam, da gibanje Slovenija proti rusofobiji organizira shod ob tretji obletnici vojne v Ukrajini. Shod bo potekal v ponedeljek, 24.2.25 ob 17h, na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Na shodu bomo posebej opozorili na nesprejemljivo politiko EU do omenjenega konflikta in Ruske federacije.

Opozorili bomo tudi na neustavno ravnanje vlade RS, ki s svojo izrazito militaristično držo in podporo nezakonitemu režimu v Kijevu konflikt še poglablja.«

»Javno mnenje v Sloveniji, ki že na začetku konflikta ni bilo tako naklonjeno ukrajinskemu tolmačenju vzrokov vojne kot v nekaterih drugih zahodnih državah, se je v treh letih še dodatno oddaljilo od uradne politike v Bruslju in Ljubljani. 

V gibanju opažamo tudi vedno močnejši antagonizem do režima v Kijevu med ukrajinskimi migranti v Sloveniji, predvsem do ukrajinskega veleposlaništva v Ljubljani, ki ga vidijo kot podaljšano roko nepriljubljene vlade doma.

Državljani RS enostavno ne podpirajo režima v Kijevu, pada pa tudi podpora organizaciji NATO. Še več, v gibanju opažamo tudi vedno močnejši antagonizem do režima v Kijevu med ukrajinskimi migranti v Sloveniji, predvsem do ukrajinskega veleposlaništva v Ljubljani, ki ga vidijo kot podaljšano roko nepriljubljene vlade doma.

Opozorili bomo tudi na hude kršitve človekovih pravic na ozemlju pod neposredno kontrolo režima v Kijevu.

Ukrajinci so namreč redno izpostavljeni grožnjam in nasilju ukrajinskih organov pregona in tajnih služb.

V gibanju Slovenija proti rusofobiji se zato ne zavzemamo samo za negovanje tradicionalnih dobrih odnosov med slovenskim in ruskim narodom, zavzemamo se tudi za demokratične pravice ukrajinskih državljanov in državljank, ki imajo pravico do svobodnih volitev in svobode izražanja, brez strahu pred režimskim nasiljem in mučenjem v ukrajinskih zaporih.«

»Kot vedno bomo ponovili naše temeljne zahteve za končanje vpletenosti Slovenije v rusko-ukrajinski konflikt:

1. RS naj nemudoma preneha z oboroževanjem Ukrajine in se usmeri izključno na pošiljanje humanitarne pomoči obema sprtima stranema,

2. RS naj nemudoma normalizira diplomatske odnose z Rusko Federacijo,

3. RS naj pripravi interne mehanizme za odpravo gospodarskih sankcij zoper RF,

4. vlada RS naj sprejme vse korake za diplomatsko posredovanje med sprtima stranema.

Za vsa vprašanja smo vam na razpolago na elektronskem naslovu:  slovenijaprotirusofobiji@gmail.com  in pred samim dogodkom.

Žiga Pavšič

Organizacijski odbor

gibanje Slovenija proti rusofobiji«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke