Slovenija znova, a v senci nepriznane arbitražne razsodbe, praznuje »priključitev« Primorske

V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes Slovenija praznuje obletnico vrnitve, po novem pa priključitve Primorske k matični domovini.

Osrednja slovesnost bo zvečer v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril predsednik vlade Robert Golob. Na prireditvi v Vipavi bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Slovenci, ki so bili takrat italijanski državljani, so se že v času fašizma v Italiji začeli upirati režimu, pripadniki tajnih organizacij Borba in TIGR pa so bili med prvimi antifašisti v Evropi.

Fašistični režim je več kot 20 let izvajal nasilno poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov.

sto.png

To je med drugo svetovno vojno spodbudilo množičen upor prebivalstva, ki se je nadaljeval po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji od septembra 1943 do maja 1945.

V narodnoosvobodilnem boju so želeli od leta 1941 naprej osvoboditi Primorsko in jo priključiti k matični domovini.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 so partizanske sile osvobodile nekatera območja, a končna rešitev statusa Primorske je prišla šele po vojni.

15. septembra 1947 je bila s Pariško mirovno pogodbo določena nova meja, ki je večino Primorske priključila Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji, a vsa slovenska ozemlja vendarle niso bila priključena Sloveniji in je del Slovencev ostal v Italiji.

Po vojni se je morala poraženka Italija v skladu z mirovnim sporazumom z zavezniškimi silami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni, odpovedati nekaterim ozemljem.

Šlo je za ozemlja, ki jih je zasedla po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne in si jih zatem priključila na podlagi Rapalske pogodbe, ki jo je sklenila s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo, samostojna Slovenija pa je nato leta 1992 prevzela pravno nasledstvo podpisnice sporazuma.

Leta 2005 je Slovenija razglasila 15. september, dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe, za praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Ta ni dela prost dan, državno proslavo v počastitev prazniku pa organizirajo vsakih pet let.

Po ocenah zgodovinarjev je na koncu zunaj matične države ostalo približno 140.000 Slovencev.

Z ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, se je v Italijo izselilo od 200.000 do 300.000 ljudi, od tega 27.000 iz Slovenije, je leta 2000 ocenila mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev.

schengenribarjenjemejapiranski.jpg

Povedano drugače - Slovenija je morala izven meja pustiti 140.000 Slovencev, da je tudi Hrvaška dobila velik del ozemlja STO. 

In ta žrtev Slovencev nikoli ni bila upoštevana niti pri določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško, ki jo kljub arbitražni razsodbi Hrvaška še vedno ne priznava.

Slovenske vlade pa glede tega ne počnejo nič.

Sedanje praznovanje bi zato v državi, kjer bi se politiki zavedali položaja, moralo potekati z grenkim priokusom.

Predvsem zaradi nerešenega mejnega vprašanja s Hrvaško.

Že zaradi cene, ki jo je Slovenija plačala za ozemlja, ki jih je dobila Hrvaška, bi morala Hrvaška arbitražno razsodbo brezpogojno priznati.

Toda slovenske vlade glede tega očitno nimajo nobene strategije, meja med državama pa je zato de jure - nedoločena.