REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Samorazkritje: Nika Kovač in Inštitut 8. marec z rasizmom in neresnicami zoper Resnico in demokracijo!

Samorazkritje: Nika Kovač in Inštitut 8. marec z rasizmom in neresnicami zoper Resnico in demokracijo!Samorazkritje: Nika Kovač na izpovednici v Washingtonu. Vir: Posnetek zaslona, X

Inštitut 8. marec, ki si je doslej zaradi različnih splošno sprejetih družbenih akcij počasi nabral veliko simpatij  javnosti se v zadnjem času vse bolj kaže v povsem drugačni in zelo neprijetni luči.

Ali ni že Fidel Castro napovedal novi fašizem v Evropi, ki se bo imenoval 'demokracija'?

Težava niso njihova pisma, v katerih nekoliko infantilno vse svoje sledilce nagovarjajo kot »dragi ljudje«, jim obljubljajo »fajtanje«, zato ker »smo skupnost.«

Težava je v tem, ker ta pobuda vse bolj nastopa politično, se zavzema za politične cilje, istočasno pa ne razkriva svojih financ, čeprav se jim na računih valja skoraj pol milijona evrov, ki so jih dobili večinoma iz tujine.

Za razliko od strank, ki morajo biti transparentne imajo takšne »nevladne civilnodružbene« organizacije s tem seveda veliko prednost, ob tem pa ob neprestanem sklicevanju na transparentnost (drugih, seveda) delujejo popolnoma nestransparentno in omogočajo, da na slovensko javno mnenje vplivajo neznani in zelo bogati financerji iz tujine – to pa so državni in paradržavni skladi in podjetja večinoma iz zahodne Evrope in ZDA, ki imajo s tem delovanjem svoje politične cilje.

Denarja jim ne dajejo iz filantropskih vzgibov. To je bilo v času, ko je Slovenija šele prehajala iz socializma v pluralističen družben sistem morda razumljivo.

A danes? Vsekakor ne.

Organizacije, kot je Inštitut 8. marec morajo za izpolnjevanje njihovih agend ob tem prinesti rezultate.

A to ni najhuje.

V zadnji dveh nastopih so v Inštitutu 8. marec (I8M) postali nekoliko neprevidni.

Prvič s tem, ko so želeli svojo kampanjo žigosanja strank, ki kandidirajo na evropskih volitvah, kot dobrih ali slabih (glede njihove pobude glede dostopnosti splava), izpeljati neposredno pred volišči na Gospodarskem razstavišču.

»Neprijetno je videti starejšega belega moškega v kravati, ki se izraža, kot da ga sploh ne zanimajo pravice drugih,« je zapisala Nika Kovač in nanizala še celo vrsto podobnih stavkov, s katerimi je kritizirala domnevne trditve, ki jih Zoran Stevanović sploh ni izrekel.

Republiška volilna komisija jih je opozorila na nedovoljeno potezo, zato so so umaknili.

Drugo napako so naredili neposredno v času volilnega molka.

V zapisu na FB je njihova direktorica - pripravno ravno sredi volilnega molka - napadla stranko Resnica.

Pri tem je izjavo, v kateri je predsednik te stranke pojasnil, zakaj se njegova stranka ne želi vmešavati v ureditev vprašanja o splavu na Poljskem v komentarju predstavila kakor da Resnica nasprotuje splavu, kar seveda sploh ni res.

In še huje, šefica zadevnega inštituta je izrazila »neprijetnost« ki jo preveva, ker o tem govori Zoran Stevanović kot »bel moški« v »kravati«.

»Neprijetno je videti starejšega belega moškega v kravati, ki se izraža, kot da ga sploh ne zanimajo pravice drugih,« je zapisala Nika Kovač in nanizala še celo vrsto podobnih stavkov, s katerimi je kritizirala domnevne trditve, ki jih Zoran Stevanović sploh ni izrekel.

Skratka, Nika Kovač, ki se ima za svobodomiselno, je nekoga, s katerim se ne strinja, diskvalificirala na podlagi barve polti oziroma rase, starosti in načina oblačenja.

So torej to ta visoka načela, na katera se stalno sklicujejo v I8M – da ljudi torej izločajo kot neprimerne na podlagi starosti, spola in barve kože?

Ali ni že Fidel Castro napovedal novi fašizem v Evropi, ki se bo imenoval demokracija?

Je Nika Kovač morda prva glasnica tega novega, demokratičnega fašizma?

Nika Kovač, ki se ima za svobodomiselno, je nekoga, s katerim se ne strinja, diskvalificirala na podlagi barve polti oziroma rase, starosti in načina oblačenja.

Še več, Nika Kovač, ko vodi nekakšno vladno komisijo, ki naj bi določila, kaj je in kaj ni »sovražni govor«, je torej uporabila sovražni govor, da bi z njim umazala šefa politične stranke, ki ji ni všeč.

A to je le vrh ledene gore.

Na zelo podoben način se je Nika Kovač samorazkrila tudi v ZDA, kjer je pred kratkim prejemala neko nagrado.

Ni bila sama - Nika je na podelitev pripeljala celotno ekipo Inštituta 8. marec. Potni stroški za potovanja k mecenom čez lužo za to ekipo očitno niso problem.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je tako v Kennedyjevem centru v Washingtonu namreč iz rok ustanoviteljice gibanja Jaz tudi, aktivistke Tarane Burke, prejela nagrado Vital Voices Global Leadership, ki jih podeljujejo voditeljicam »gibanj za človekove pravice, ekonomsko opolnomočenje in politične spremembe.«

Burkova je predstavila Niko Kovač kot osebo, ki je gibanje Jaz tudi pripeljala v Slovenijo, in požela aplavz prisotnih v dvorani, med katerimi je bila tudi nekdanja državna sekretarka ZDA Hillary Clinton, ko je dejala, da je kampanja Nike Kovač prispevala k padcu skrajno desnega premierja Slovenije.

Ob tem je imela Nika Kovač svoj običajen, solzavi govor, v katerem pa je med drugim dejala: »Težko se je veseliti nagrade v času, ko nas preveva brezup.

V času, ko je bilo ubitih več kot 35 tisoč ljudi v eni najbolj krvavih in grozljivih vojn našega časa. Med njimi je bilo v osmih mesecih ubitih najmanj 15 tisoč otrok. To je neizrekljiva tragedija. To je genocid.

V času, ko se v Evropi krepi skrajna desnica.«

Tuji agentje v boju za svobodo?
Z napadom na gruzijsko vlado se je Inštitut 8. marec samorazkril v vlogi tujega agenta v Sloveniji. Vir: Posnetek zaslona, X

»V času, ko skuša gruzijska vlada na vse načine utišati vsako kritiko.

Tuji agent v službi globoke države. Vir: Posnetek zaslona

Ko 20 milijonov žensk v Evropi nima dostopa do varnega splava.

Toda moja slovenska ekipa, ekipa mojih najboljših prijateljev, me je naučila, da lahko tudi sredi največje teme skupinica dobrih prijateljev sproži spremembe na bolje. Ko se oklenemo človečnosti, upanja in ljubezni. Ko se borimo za skupno dobro. Ko vztrajamo pri svojih vrednotah in verjamemo v čudeže. So spremembe mogoče …

Zato se tudi v času, ko nas preveva brezup, oklenem ljudi, ki prinašajo s sabo upanje in vero v skupnost.

Vsi ti pogumni študentje na ameriških kampusih, ki protestirajo proti genocidu.

Vsi ti pogumni ljudje, ki se upirajo avtoritativnim oblastem s pozitivnimi idejami in solidarnostjo.«

»Protestniki na ulicah gruzijskih mest, ki ne bodo dovolili, da peščica ljudi na oblasti določa prihodnost njihove države.

Kovačeva se je samorazkrila kot tuja agentka in se postavila na stran ameriškega hegemonizma ter pri tem poteptala tudi načela demokracije in mednarodnega prava.

Gibanje kampanje 'My Voice, My Choice', ki si prizadeva za varen in dostopen splav po vsej Evropi.

Vsi ti glasovi predstavljajo upanje. In v Sloveniji smo dokazali, da lahko s skupnimi močmi sprožimo plaz. Plaz pozitivnih sprememb, ki ga ni mogoče ustaviti. Ta nagrada je za vse, ki vztrajate v tem boju.«

Zanimivo je, da so osrednji mediji na Slovenskem del njenega govora – tisti, ki je najbolj sporen – vsi po vrsti izpustili.

To je zato, ker imamo v Sloveniji večinoma šolane, sposobne urednike, ki hitro vidijo, kje ljubljenčki njihovih šefov naredijo napake.

In jih nato prekrijejo s cenzuro.

V govoru Kovačeve namreč med izjavami, ki so povsem na mestu in držijo (na primer o trpljenju Palestincev, ameriških študentih itd.) izstopa tista, v kateri je Nika Kovač absolutno prestopila mejo dopustnega, se samorazkrila kot tuja agentka in se zelo očitno postavila na stran ameriškega hegemonizma ter pri tem poteptala tudi načela demokracije in mednarodnega prava, na katera se tako rada sklicuje.

Predsednica Gruzije Salome Zurabišvili z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Zurabišvilijeva, rojena v Franciji in nekoč francoska veleposlanica v Tbilisiju, je prišla pod luči žarometov, ko je 18. maja vložila veto na tako imenovani »ruski zakon o tujih agentih«, namenjen medijem in nevladnim organizacijam, ki so financirani iz tujine, kar je v tej državi sprožilo večtedenske množične proteste. Zakon zahteva, da se mediji in nevladne organizacije registrirajo kot »tuji agenti«, če »zasledujejo interese tuje sile«, torej če več kot 20 odstotkov svojih sredstev prejemajo iz tujine. Zurabišvilijeva, ki je vse bolj v nasprotju z gruzijsko vladajočo stranko, je dejala, da je zakon o tujih agentih v nasprotju z »vsemi evropskimi standardi« in dodala, da je ruski zakon »treba razveljaviti«. V resnici je Rusija le povzela ameriški zakon o tujih agentih iz leta 1938! Toda vladajoča stranka Gruzijske sanje je imela dovolj večine, da preglasi veto predsednice, in je to storila. Gruzijska vlada vztraja, da je namen zakona spodbujati preglednost in omejiti, po njenem mnenju škodljiv tuji vpliv v državi s 3,7 milijona prebivalci. Gruzijci se prav tako bojijo ukrajinizacije svoje dežele.

Kje je problem?

Izjaviti, da nagrado prejema v času, ko spremlja »protestnike na ulicah gruzijskih mest, ki ne bodo dovolili, da peščica ljudi na oblasti določa prihodnost njihove države,« ter da se to dogaja v času, »ko skuša gruzijska vlada na vse načine utišati vsako kritiko,« so seveda notorične laži, ki pa so popolnoma skladne z zahodnimi načrti glede pritiska na Gruzijo, ki jo želijo ZDA in Evropska unija spremeniti v novo fronto proti Rusiji in v državi zamenjati sedanjo oblast.

Tako vsaj trdi njihov predsednik vlade.

Pri tem ZDA in EU napadajo zakon o preprečevanju tujega vpliva, ki ima okoli 80-odstotno podporo javnosti v Gruziji.

In je bil sprejet z veliko večino v demokratično izbranem parlamentu.

Gruzijski zakon o tujih agentih je podoben, čeprav blažji kot tisti v ZDA in onemogoča netransparentno vplivanje na dogajanje v državi s pomočjo več tisoč nevladinih organizacij, ki so v resnici le podaljšane roke tujih držav, o čemer smo že večkrat pisali. V ZDA in EU pa zakon napadajo kot ruski zakon, ker ima Rusija podobnega (ameriškemu!).

Celo Američani (spodaj) razumejo, da se s tem napada demokracija.

In da gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve držav:

Višek licemerja je, da EU poskuša sprejeti nek podoben zakon – a istočasno nasprotuje gruzijskemu.

Ob tem eden evropskih komisarjev grozi gruzijskemu premierju z usodo slovaškega Roberta Fica, ki je komaj preživel atentat nanj.

Skratka, namesto da bi Nika Kovač in Inštitut 8. marec podprli odločitev za suverenost Gruzijcev, namesto da bi dali podporo načelu nevmešavanja kot temeljnemu načelu mednarodnih odnosov (o katerem je eden od nekdanjih predsednikov Slovenije napisal celo knjigo!),namesto da bi podprli dejanja legitimne vlade, sta Nika Kovač in Inštitut 8. marec raje z lažmi in neresničnimi podtikanji napadli odločitev gruzijske vlade in parlamenta.

Nedopustno je, da vsem na očem, povsem javno, celo s podporo osrednjih medijev in politikov v državi rovari tuja ameriška agentura, preoblečena v razne »navladne organizacije.«

Demokratično izbrano vlado v Tbilisiju, ki uživa veliko podporo ljudi, si je ob tem Nika Kovač drznila celo opisati, kot da je to »peščica ljudi na oblasti«, ki menda poskuša uzurpirati  »prihodnost njihove države«, čeprav so bili v resnici protestniki proti novemu zakonu tista peščica, ki je z nasiljem, divjanjem, razbijanjem, vdori v parlament in ob podpori številnih držav in politikov zahodne Evrope želela nasilno spremeniti voljo ljudstva.

Nika Kovač je torej pred svojimi podporniki in financerji izvedla popolno prostracijo in Gruzijo in njeno demokratično vlado napadla popolnoma v skladu s smernicami ameriške zunanje politike.

In to v trenutku, ko je iz rok tistih, ki jih je promovirala Hilary Clinton, prejemala nagrado.

Dovolj hudo je že to, da si miljenec organizacije Baracka Obame, nekdanjega predsednika ZDA, ki je odgovoren za številne vojne, milijone žrtev in pokole po vsem svetu.

Z vsakim napadom dronov je Barack Obama ubil 90 odstotkov civilistov.

Človek, ki je to razkril, žvižgač, je v zaporu.

Barack Obama pa preko svoje organizacije deli nagrade po svetu.

Tudi Niki Kovač, ki o teh zločinih svojega mecena - molči.

Se ob tem sončiti celo v pohvalah nikoli obsojene, a dokazane zločinke Hillary Clinton, ki ima na rokah kri libijskega voditelja Gadafija in na tisoče žrtev v Libiji in drugje po svetu, je prav tako skrajno odvratno.

A v svetu brez moralnega kompasa za mnoge, predvsem pa člane Inštituta 8. marec verjetno sprejemljiva cena za stotisoče dolarjev, ki jih dobivajo za svoje »delo«.

Da pa ob tem svoje politične nasprotnike, proti katerim se borijo ob pomoči osrednjih medijev povsem netransparentno (oni pa z eno roko zvezano za hrbtom), napadajo z rasističnimi žaljivkami (starejši belec s kravato) in demokratično odločitev ljudi v suvereni državi (Gruziji) predstavljajo kot uzurpatorje in hvalijo izvajalce nasilja na ulicah kot prave demokrate – to pa presega vse meje.

Vse te njihove izjave kažejo, da Slovenija potrebuje zakonodajo, ki bo omejila delovanje vseh tujih agentov, med katere, kot se je sedaj prvič povsem jasno pokazalo, sodi tudi Inštitut 8. marec.

Kajti nedopustno je, da ob tem, ko slovenske tajne službe po državi lovijo domnevne »ruske tuje agente« vsem na očem, povsem javno, v isti državi neomejeno, celo s podporo osrednjih medijev in politikov, deluje ameriška agentura, preoblečena v razne »navladne organizacije«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke