REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dvojna merila Zahoda: V Gruziji razkrivanje tujega rovarjenja zločin, v ZDA in njenih zaveznicah pa zakonito ravnanje!

Dvojna merila Zahoda: V Gruziji razkrivanje tujega rovarjenja zločin, v ZDA in njenih zaveznicah pa zakonito ravnanje!Tuji agentje v boju za svobodo?

Zahod si je izmislil čarobno frazo, da bi prikril svoje geopolitične igre.

Pomen besed 'civilna družba' se spreminja glede na to, ali Washington govori o protestih znotraj ali zunaj ameriške meje, opozarja v svoji zadnji kolumni Tarik Cyril Amar, zgodovinar iz Nemčije, ki dela na univerzi Koç v Istanbulu.

To so ljudje, ki so nam pravkar namenili genocid, preimenovan v "samoobrambo", ki sovražijo sfere vpliva, razen če so globalne in pripadajo Washingtonu (z vlogo pomočnika Bruslja), in ki vztrajajo pri vladavini prava, hkrati pa grozijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, če si le upa pogledati v njihovo smer.

Elite in osrednji mediji Zahoda so tako zasvojeni z dvojnimi merili, da je opažanje le-teh komajda še omembe vredno.

»To so ljudje, ki so nam pravkar namenili genocid, preimenovan v "samoobrambo", ki sovražijo sfere vpliva, razen če so globalne in pripadajo Washingtonu (z vlogo pomočnika Bruslja), in ki vztrajajo pri vladavini prava, hkrati pa grozijo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, če si le upa pogledati v njihovo smer.

Vendar pa je nekaj posebnega v zadnjem primeru shizofrenije zahodnih 'vrednot', tokrat v konceptu 'civilne družbe' v povezavi z dvema političnima bojema, enim v ZDA in drugim v kavkaški državi Gruziji.

V ZDA študentje, profesorji in drugi protestirajo proti izraelskemu genocidu nad Palestinci in proti ameriškemu sodelovanju pri tem zločinu. V Gruziji gre za predlagani zakon, ki bi uvedel preglednost razvejanega in nenavadno močnega sektorja nevladnih organizacij. Njegovi kritiki ta zakon obsojajo kot vladni grabež oblasti in kot nekako "ruskega" (kar ni),« opozarja zgodovinar.

Povedano preprosto – ureditev, ki zahteva, da se vse civilnodružbene organizacije, ki dobijo več kot 20 odstotkov svojih sredstev iz tujine registrirajo kot »tuji agentje« zahodne države in ZDA kritizirajo kot »ruski zakon« in kot »nedemokratičen ukrep« v Gruziji, kjer deluje ogromno, s strani zahoda financiranih bogato ali celo v celoti financiranih »civinodružbenih« organizacij, kot popolnoma demokratičnega in zakonitega pa velja v primeru ZDA, ki takšen zakon že ima in ga izvaja.

Ali v primeru EU, ki podobno zakonodajo pravkar oblikuje.

Dvojna merila so osupljivo očitna.

V Gruziji ZDA z "zaveznicami" očitno zagovarjajo odpravo zakona, ki ga imajo same za bistvenega pri obrambi lastne suverenosti.

In da ne bo pomote – na enak način izpostave ZDA delujejo tudi v Sloveniji, le da je to ravnanje v Sloveniji že popolnoma »normalizrano.«

Skratka, v ZDA, kjer propalestinski protestniki zahtevajo konec genocida, se jih v imenu reda in miru pretepa, trpa v zapore in meče z univerz, v Gruziji, kjer s pomočjo zahodnega denarja napajane organizacije organizirajo proteste na ulicah in nezadovoljne z voljo parlamenta poskušajo z nasiljem in nedemokratično vdreti v državne institucije pa ima takšno ravnanje vso podporo najvišjih politikov ZDA in EU!

Kako se ta »dvojnost stadardov« kaže ob zadnjem poskusu zahodnega, ameriško-evropskega prevrata v Gruziji, kjer je celo gruzijski predsednik vlade odkrito obtožil ZDA, da se z vmešavanjem v notranje zadeve Gruzije in podporo protestnikom, ki civilnodružbeni omejevalni zakonodaji nasprotujejo, pa nam je lepo pojasnil Gregor Jankovič v svojem zapisu, ki ga z dovoljenjem avtorja v celoti povzemamo v nadaljevanju.

Zelo podrobno in utemeljeno je namreč razkril mehanizem, preko katerega delujejo tuji, zahodni centri moči v državah, ki so njihove »tarče.«

In da ne bo pomote – na enak način izpostave ZDA delujejo tudi v Sloveniji, le da je to ravnanje v Sloveniji že popolnoma »normalizrano.«

Gregor Jankovič pojasnjuje takole:

»Če ne bi bilo tako prekleto tragično, bi bilo tole smešno. "Zgodovina nas uči, da se iz zgodovine ničesar ne naučimo" - saj jo pišejo "zmagovalci" in vsakič znova spreminjajo v religijo oziroma "opij za množice".

Enak meme se da ustvariti za nešteto "zgodovinskih resnic", med drugim tudi za zgodovino projekta Ukrajina (vse od druge polovice 19. stoletja dalje, ne šele od 2004 ali 2014 ali 2022) in za prihodnost projekta Gruzija.

No, pa se "na kratko" lotimo tega projekta, "rahlo drugače" kot to počnejo "uradno" in "profesionalno" sodobno politično zgodovinopisje in "objektivni" strokovni" "resni" "mediji."

Projekt "demokratizacije Gruzije" je bil eden prvih velikih projektov ameriške organizacije NED ne ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.

NED oziroma "National Endowment for Democracy" je leta 1983 ustanovljena organizacija za "promocijo demokracije v tujini prek razvoja političnih in gospodarskih institucij", ki se večinsko financira neposredno iz ameriškega proračuna. Ta organizacija je po ustanovitvi prevzela "projekte mehkega političnega vpliva po svetu" oziroma nekdaj prikrite dejavnosti ameriške Centralne obveščevalne agencije CIA ter povezala zunanjepolitično delovanje "neodvisnih" think tankov oziroma mislišč, ki dejansko snujejo ameriško notranjo in zunanjo politiko.

Projekti NED se izvajajo prek NDI, "Nacionalnega Demokratskega Inštituta" demokratskega krila ameriške unitarne partije, in prek IRI, "Mednarodnega republikanskega inštituta" republikanskega krila ameriške unitarne partije. V Evropi je eno glavnih orodij NED-a GMF, "Nemški Marshallov sklad Združenih držav" ("German Marshall Fund of the United States, ki ga je leta 1972 "ustanovil" tedanji kancler Zahodne Nemčije Willy Brandt. GMF ima prevladujoč vpliv na nemško politiko, predvsem "leve stranke", kot so socialno-demokratska stranka SPD ter Zeleni).

Glavni snovalci strategij in ideoloških paravanov delovanja NED-a so ameriška mislišča, kot so denimo Inštitut Hudson ("Hudson Institute" - skrajno militarističen "think-tank" v domeni republikanske stranke, leta 1961 ga je ustanovil futurist in velik zagovornik jedrske vojne, Herman Kahn), ki je izšel iz Korporacije RAND ("RAND Corporation", "Research AND Development" - glavno mislišče in "neodvisno" orodje uveljavljanja interesov ameriškega vojaško-industrijskega kompleksa oziroma Pentagona), Brookingsov inštitut ("Brookings Instituton" - glavno geopolitično mislišče demokratske stranke, ustanovljeno leta 1916) - če se omejimo le na nekaj najbolj razvpitih in vidnih.

Prvi veliki met je NED-u uspel leta 2003, ko je "žametna revolucija" ustoličila ameriško-evropsko marioneto Mihaila Sakašvilija.

Prvi veliki met je NED-u uspel leta 2003, ko je "žametna revolucija" ustoličila ameriško-evropsko marioneto Mihaila Sakašvilija, prvi pravi "geopolitični vrhunec" pa je dosegel leta 2008, ko je Gruzija skupaj z Ukrajino prejela vabilo v ameriško zvezo Nato.

Takoj po tem je ameriška zunanja ministrica Condoleeze Rice pozvala gruzijske oblasti, naj bo Gruzija "bolj odločna v svojem boju za neodvisnost in demokracijo".

Po tem pozivu je marionetni predsednik Sakašvili gruzijski vojski ukazal napad na "odporniško" Južno Osetijo (mikro-"državica", 3900 kvadratnih kilometrov, 90 % prebivalstva pokrajine (skupaj 56 000 ljudi) predstavljajo Osetijci oziroma Alani, vzhodnoiranska etnična skupina, ki so se leta 1993 odcepili od Gruzije. Takrat je v konfliktu na pobudo Združenih narodov posredovala Rusija oziroma tedanja SND in na ozemlje napotila ruske vojake v vlogi mirovnikov). 

Gruzijska vojska je 7. avgusta napadla ruske mirovnike v Južni Osetiji, ob čemer so ubili 72 ruskih vojakov-mirovnikov. 

Rusija se je vojaško odzvala 8. avgusta, na prvi dan olimpijskih iger v Pekingu, in v štirih dneh porazila gruzijsko vojsko na ozemlju Južne Osetije, pri čemer je umrlo 180 gruzijskih vojakov ter policistov in 224 civilistov, večinoma Osetincev. Po nekaterih drugih podatkih jih je bilo ubitih celo 365 prebivalcev Južne Osetije.

 

Številni viri poročajo o izgubah, različni(h), obeh strani, tudi civilistov na obeh straneh:

Ocene vojaških izgub Gruzincev so: od nekaj sto do nekaj tisoč (ruske ocene višje, gruzinske nižje). 

Na gruzinski strani so sodelovali tudi ukrajinski plačanci in ameriški svetovalci oz. plačanci.

Mimogrede, to je bil prvi v nizu tradicionalnih "demokratičnih" vojaških napadov med olimpijskimi igrami oziroma med "olimpijskim premirjem" - od tod zdaj že ponarodela zahodna propaganda mantra, da "Rusija vedno napada med olimpijskimi igrami". Srca in možgani "demokratičnega" Zahoda so bojno polje kupidovsko-olimpijskega duha.

Novo nasilje "oziroma praznik civilne družbe" je izbruhnilo leta 2012, ko je stranka "Gruzijske sanje" (KO - kartuli otsneba–demokratiuli sakartvelo) na volitvah premagala Sakašvilijevo stranko "Združeno narodno gibanje" (ENM - "Ertiani Nazionaluri Modsraoba").

Gruzijske sanje je ustanovil gruzijski milijarder Bidzina Ivanišvili, ki je svoje bogastvo ustvaril v Rusiji v rudarski in bančni industriji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila Rusija v popolnem neoliberalnem gospodarskem in političnem razsulu, zato na Zahodu velja za "zastopnika ruskih interesov".

Kljub siloviti medijsko-politični kampanji "demokratičnega Zahoda" oziroma "vse na redu utemeljene mednarodne skupnosti" so Gruzijci večinsko podprli Gruzijske sanje, "kontrarevolucija" "demokratičnih sil ENM" pa ni uspela.

Zanimiva značilnost gruzijske politike je, da sta obe vodilni politični struji sicer izrazito prozahodno usmerjeni, obe kot glavni politični cilj zasledujeta evroatlantsko integracijo Gruzije, a z "rahlimi" razlikami.

NED-ovo Združeno narodno gibanje ENM, izdatno podprto z neverjetnim številom "nevladnih organizacij" in "družbenih gibanj" (o njih malo pozneje), se zavzema za popolno "evropeizacijo" Gruzije po identičnih načelih, kot se je ameriška politično-ideološka hegemonija vzpostavila po vsej Evropski uniji - predvsem prek "kulturnega boja".

Ta se izvaja predvsem prek delovanja "nevladnih organizacij" in "družbenih gibanj", ki intenzivno promovirajo "napredno" ideologijo "vključevanja raznolikosti", pri kateri prednjačijo agenda LGBTQIA+, "sodobne podnebno-okoljske teme" ter obljube in obeti "zahodnega bogastva in razvoja" in zavračanje kakršnegakoli sodelovanja z Rusko federacijo.

Gruzijske sanje (KO) svojo vizijo približevanja Evropi gradijo na ohranjanju tradicionalnih vrednot sicer izjemno konservativne gruzijske družbe ter hkratnem sodelovanju s sosednjo velesilo, Rusko federacijo.

Največja politična razlika med Gruzijskimi sanjami, ki uživajo stalno vsaj 50-odstotno podporo Gruzijcev, in proameriškim opozicijskim taborom, zbranim okoli Združenega narodnega gibanja, ki ga podpira okoli 30 odstotkov Gruzijcev, predvsem mlajše generacije, je v zavračanju agende LGBTQIA+ vladajoče stranke Gruzijske sanje in sankcij proti Ruski federaciji.

V Gruziji že vse od leta 2012 oziroma odkar v tej državi neprekinjeno vlada stranka Gruzijske sanje, spremljamo praktično nenehne poskuse "mehkih prevratov" in "revolucij", ki jih izvajajo nevladne organizacije, financirane z Zahoda.

Ravno na račun tega, da se gruzijska vlada po ruskem začetku posebne vojaške operacije leta 2022 ni pridružila sankcijskemu pogromu proti Ruski federaciji, je Gruziji v zadnjih dveh letih uspelo nanizati izjemno 10-odstotno letno gospodarsko rast, medtem ko vse druge države "na pravi strani zgodovine" oziroma evropske države, ki so uvedle ameriško diktirane sankcije, v tem obdobju beležijo realno gospodarsko stagnacijo ali celo recesijo.

Glavno orožje opozicijskega "Združenega narodnega gibanja" so "nevladne organizacije", ki se tako rekoč brez izjeme izdatno financirajo iz tujine oziroma prejemajo sredstva iz Amerike in Evrope. Najbolj neverjeten podatek je njihovo število - v 3,7-milijonski Gruziji deluje kar 20 000 "nevladnih organizacij" in "družbenih gibanj" - ena nevladna organizacija na 148 državljanov, in kar 90 % jih prejema sredstva iz tujine.

V Gruziji že vse od leta 2012 oziroma odkar v tej državi neprekinjeno vlada stranka Gruzijske sanje, spremljamo praktično nenehne poskuse "mehkih prevratov" in "revolucij", ki jih izvajajo nevladne organizacije, financirane z Zahoda.

Njihovo delovanje je usmerjeno predvsem v mlajše generacije Gruzijcev in sloni na izdatnih finančnih prilivih, s katerimi preplavljajo gruzijsko družbo in politiko ter ustvarjajo podporo tekmecem Gruzijskih sanj.

Hkrati s tem Zahodni mediji in politiki nenehno razglašajo idejo gruzijske suverenosti, ki je glavno vodilo vlade, za rusko propagando.

Vsako gruzijsko pobudo in politično odločitev, ki ni popolnoma podrejena interesom Washingtona in Bruslja, se razglaša za delovanje ruskih imperialističnih teženj in rusko poseganje v Gruzijo.

Da bi vlada preprečila, da Gruzija res postane nova Ukrajina, je poslanska skupina "Ljudska moč", ki so jo avgusta 2022 ustanovili trije poslanci (v poslanski skupini je zdaj že devet poslancev), ki so izstopili iz Gruzijskih sanj, januarja 2023 vložila pobudo za registracijo "izvajalcev tujih interesov" v nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine.

Vladajoča stranka Gruzijske sanje je nato predlagala sprejem zakona po vzoru ameriškega Zakona o registraciji tujih agentov iz leta 1938 (FARA act), po katerem bi morale svoje vire financiranja razkriti vse nevladne organizacije, ki iz tujine prejmejo več kot 20 odstotkov svojih finančnih sredstev.

Zakon ne predvideva nikakršnega omejevanje njihovega delovanja, ampak le razkritje virov financiranja v interesu zagotavljanja transparentnosti za državljane Gruzije.

Prozahodne opozicijske stranke in nevladne organizacije so se na predlog zakona nemudoma odzvale z organizacijo množičnih uličnih protestov v glavnem mestu Tbilisiju.

Hkrati so gruzijski plačanci, ki sodelujejo v državljanski vojni v Ukrajini v tako imenovani "Gruzijski legiji" (zasloveli so z okrutnimi umori ruskih vojnih ujetnikov na začetku posebne vojaške operacije leta 2022 in številnimi drugimi vojnimi zločini in zločini proti človeštvu v Ukrajini), začeli groziti, da se bodo vrnili v Gruzijo, da bi pomagali nasilno odstaviti gruzijsko vlado.

Vladajoča stranka Gruzijske sanje je po tem zakon umaknila iz parlamentarne procedure, da bi preprečila izbruh državljanske vojne oziroma "tbilisijski majdan," opozicijske sile oziroma njihovi Zahodni sponzorji pa so v tem prepoznali znak šibkosti in še povečali tok denarja v Gruzijo, da bi pospešili "demokratično preobrazbo" gruzijske civilne družbe pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale 26. oktobra letos.

Skrajno-prozahodne sile naj bi se po prevzemu oblasti nemudoma pridružile evropskim sankcijam proti Rusiji (ameriške sankcije proti Rusiji so veliko milejše in manj samomorilske od evropskih, s številnimi izjemami, o katerih zahodni javnosti, tudi slovenski, s strani osrednjih medijev in politike ni dano vedeti).

Prav tako so opozicijske sile že napovedale, da bodo odpravile prepoved vrnitve borcev Gruzijske legije v državo in vstopa drugih zahodnih vojaških plačancev, ki naj bi skupaj z gruzijsko vojsko odprle drugo fronto proti Rusiji z napadom na "uporniški" republiki Abhazijo in Južno Osetijo - ki sta se sicer od Gruzije odcepili že na začetku 90. let prejšnjega stoletja - Abhazija ima od tedaj status avtonomne federativne pokrajine, Južna Osetija pa podoben status kot Avtonomna republika Krim po letu 2014.

Te napovedi opozicije in zahodnih mislišč so Gruzijske sanje prisilile k ponovni vložitvi "zakona za zagotavljanje transparentnosti vplivov iz tujine" v 150-članski parlament, v katerem ima vladna koalicija Gruzijskih sanj in "odporniškega" gibanja "Ljudska moč" s svojimi 83 glasovi in 12 glasovi neodvisnih poslancev dovoljšno podporo (opozicijske sile imajo skupaj 55 glasov) ne le za sprejem zakona, ampak tudi za preglasovanje veta na zakon, ki ga je že napovedala gruzijska predsednica Salome Zurabišvili. Predsednica je sicer rojena v Franciji, celo nekdanja francoska diplomatka, ki odločno podpira gruzijsko opozicijo in interese njenih ameriških ter evropskih gospodarjev.

Spor med "evropsko" predsednico in premierjem Iraklijem Kobakidzejem je na letošnjem praznovanju 33. obletnice ustanovitve gruzijske vojske šel celo tako daleč, da je premier med uvodom v svoj govor na slovesnosti ni niti omenil, nato pa predsednico neposredno napadel z besedami:

"V svojem pozdravu namenoma nisem omenil prejšnje govornice [predsednice]. Ne bom dovolil, da bi se gruzijska vojska odzvala na njene politične izjave, ki so povsem neprimerne za današnjo slovesnost in visok položaj predsednika republike. Oseba, ki se po zakonu še vedno imenuje predsednica Gruzije, je preprosto izdajalka te države v pravem pomenu besede. Neposredno izdaja nacionalne interese Gruzije."

Predsednica Zurabišvili je v svojem nagovoru pozvala oborožene sile Gruzije, naj se pripravijo na skorajšnji boj "za zaščito evropske perspektive Gruzije".

Vodstvo gruzijske vojske se sicer, v skladu z gruzijsko ustavo, izogiba poseganju v politične razprtije v državi, ob intenzivni kampanji opozicijskih sil in nevladnih organizacij, med katerimi pravzaprav ni ločnic, pa obstaja velika nevarnost, da bi se nižji častniki in mlajši pripadniki oboroženih sil pridružili "spontanim" protestnikom, kar bi lahko vodilo do ponovitve kijevskega "majdana" iz leta 2014 - in uspeha "proevropske vizije" in s tem dejanskega nastanka nove "Ukrajine" - ali pa do ponovitve "Tbilisijskega pokola" oziroma "Tragedije 9. aprila" iz leta 1989, ko je sovjetska vojska krvavo zatrla proteste prozahodnih aktivistov, velika večina je bila žensk (med 19 smrtnimi žrtvami je bilo kar 17 žensk), in preložila gruzijsko neodvisnost za dve leti.

V spomin na ta dogodek je bila tudi dejanska neodvisnost Gruzije od Sovjetske zveze v tedanji skupščini izglasovana in razglašena 9. aprila 1991.

Kaj si torej lahko obeta Gruzija od protestov prozahodnih političnih strank in nevladnih organizacij, na katerih je videti več evropskih, ukrajinskih in ameriških zastav kot gruzijskih, vsi transparenti "nevladnih" protestnikov pa so pisani v angleščini?

Presodite sami, vsekakor pa pričakujte nadaljevanje "izjemno uravnoteženega" in "nikakor dezinformativnega" poročanja "naših" medijev ter vodilnih političnih predstavnikov, državnih in evropskih, pa tudi njim nadrejenih vrhovnih ameriških, o "boju Gruzije za demokratizacijo in rešitev izpod ruskega škornja" - kljub več kot 50-odsotnemu nasprotovanju gruzijskega naroda in izjemnim gospodarskim koristim od sodelovanja z Rusko federacijo, ki naj bi bila po našem narativu "popolnoma osamljena od mednarodne skupnosti."

Ja, če sprejemamo, da je "na redu utemeljena mednarodna skupnost" Amerike in njenih političnih in vojaških satelitov ter kolonij res "vsa mednarodna skupnost", bo za Gruzijo res edina "prava možnost" sledenje ukrajinskemu scenariju in neizbežno uničenje države in naroda za "višje cilje".

Če pa se zavedamo dejstva, da Ruska federacija nemoteno sodeluje in uživa podporo več kot 80 odstotkov držav sveta, pa tudi precejšnjega dela "amorfne gmote" v zahodnem, "svobodnem svetu" - jim res lahko zamerimo, če bodo, drugače kot mi vendarle gledali na lastno korist in se pridružili svetovni večini?

Protesti "demokratične opozicije", izdatno financirane prek "nevladnih organizacij", se bodo vsekakor nadaljevali še vsaj do letošnjega dneva gruzijske neodvisnosti, 26. maja, medijsko-politična ofenziva "svobodnega sveta" pa prav tako.

Za koga boste navijali v tej nogometni tekmi? In upam, da se zavedate, da če Ameriki uspe nova "žametna revolucija", bi se vojna v Gruziji - poglej ga zlomka" - lahko spet začela med olimpijskimi igrami.

Te bodo v Parizu med 26.7. in 11.8. - zato lahko že zdaj precej natančno ugibamo o tem, kdaj se bo, če ameriški načrt uspe, odprla "druga fronta proti Rusiji" - če že ne znamo oziroma nočemo ničesar ukreniti, da bi ustavili ta podivjani vlak v 3. svetovno vojno.

Prva velika priložnost za Evropejce za to bodo letošnje evropske volitve.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke