REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Washington 37 let zamuja s plačilom 31 milijard $, ZDA zdaj čakajo rusko vojaško oporišče in rakete na domačem pragu!

Washington 37 let zamuja s plačilom 31 milijard $, ZDA zdaj čakajo rusko vojaško oporišče in rakete na domačem pragu!Strateško »obkoljevanje« Rusije in Kitajske, ki ga izvajata ZDA in zveza NATO počasi, a zagotovo dobiva tudi nasprotni odgovor. Kmalu se bodo morali Američani, ki radi paradirajo po Evropi in Aziji, soočiti z ruskimi in jutri morda tudi kitajskimi vojaki na svojih mejah… Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Nikaragva je bila dolga desetletja žrtev ameriških intervencij in pritiskov, ki jih je obsodilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu.

Strateško »obkoljevanje« Rusije in Kitajske, ki ga izvajata ZDA in zveza NATO počasi, a zagotovo dobiva tudi nasprotni odgovor.

Ustanavljanje oporišč v bližini tekmecev in uporaba držav, ki so blizu super silam v lastno korist so znane taktike velikih sil.

ZDA so to storile s širjenjem zveze NATO proti Rusiji in spreminjanjem Ukrajine v »ovna« na ruskih mejah.

Vir: Posnetek zaslona

Globalno pa ZDA uporabljajo »strategijo Anakonda« tako, da obvladujejo »Rimland« oziroma obrobje »svetovnega otoka« (Heartland), kot ga je definiral britanski geopolitik Halford John Mackinder.

Ta je bil prepričan, da bo tisti, ki bo nadzoroval svetovni otok – nadzoroval svet.

Toda sedaj tudi Rusija in Kitajska odgovarjata na podoben način na ameriško politiko.

Rusija je pripravljena odpreti vojaška oporišča v Indiji, Savdski Arabiji, Iraku in Iranu.

Še ena poteza te vrste je razvidna v Nikaragvi. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, je namreč podpisal odlok, s katerim je Rusiji dovolil nameščanje vojakov in vzpostavitev vojaških oporišč v njegovi državi.

Omogočeno je tudi nameščanje manevrirnih raket. Rakete Kh-101 imajo na primer doseg približno 5000 km, kar je dovolj dometa, da lahko v kratkem času dosežejo večino ZDA in najjužnejše dele Kanade.

Ortegov odlok predstavlja še en znak naraščajočih napetosti med Rusijo in Zahodom – in še posebej ZDA.

Prejšnji teden je Alba Azucena Torres Mejia, veleposlanik Nikaragve v Moskvi, izjavil, da srednjeameriška država »podpira Rusijo in je pripravljena razširiti dvostransko sodelovanje« na vseh področjih.

V enem od komentarjev na platformi X je bilo zapisano, da je ruska državna televizija junija 2022 poročala, da je predsednik Nikaragve povabil ruske oborožene sile, naj napotijo vojake v njegovo državo.

Poročilo navaja, da je predsednik Nikaragve podpisal odlok, ki dovoljuje tujim vojaškim ladjam in vojaškim letalom vstop v Nikaragvo na začasni osnovi in samo v »humanitarne namene.«

Zadnje poročilo pa je bilo objavljeno dan preden je ameriško zunanje ministrstvo razširilo sankcije proti Nikaragvi z uvedbo vizumskih omejitev za 100 občinskih uradnikov Nikaragve.

State Department je potezo označil kot poskus »spodbujanja odgovornosti za neusmiljene napade režima Ortega-Murillo na državljanske svoboščine.«

V izjavi je Ortego in njegovo podpredsednico Rosario Murillo obtožila prizadevanj za »zatiranje organizacij civilne družbe, zaprtje državljanskih prostorov« in »nepravično« zapiranje nasprotnikov sedanje vlade.

Nikaragva je bila dolga desetletja žrtev ameriških intervencij in pritiskov, ki jih je obsodilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu.

To sodbo Washington še do danes ni izvršil.

26. junija je predsednik Nikaragve Daniel Ortega generalnemu sekretarju ZN Antóniu Guterresu poslal pismo, v katerem je zahteval, da naj Washington končno plača odškodnino.

»Obstaja zgodovinski dolg do nikaragovskega ljudstva, ki ga ZDA še 37 let pozneje niso poravnale,« je dejal Ortega. »To je obveznost, ki je jasno določena v pravnomočni sodbi najvišjega mednarodnega sodnega organa, Meddržavnega sodišča.«

Ob upoštevanju inflacije bi bilo 12 milijard dolarjev leta 1988 več kot 31 milijard dolarjev leta 2023.

Predsednik Nikaragve je v svojem pismu zapisal: »Seznam neposredne škode vključuje človeško škodo, neposredno materialno škodo, obrambne stroške, izgube zaradi embarga. Tudi druge škode, kot so socialne izgube v izobraževanju, zdravstvu, delu, socialni varnosti, pa tudi morebitne izgube za razvoj in proizvodnjo.

Z vseh vidikov je bila pravica naroda do razvoja nepopravljivo prizadeta. Ocenjena vrednost škode marca 1988, na dan, ko je bilo poročilo predstavljeno skupaj z vso spremljajočo dokumentacijo, je bila ocenjena na 12 milijard dolarjev. Ta znesek ne odraža škode po omenjenem datumu, katere posledice so trenutno preverljive.«

»Na primer, do danes sistem socialne varnosti v državi še naprej izplačuje pokojnine tistim, ki so bili ranjeni v vojni, in njihovim sorodnikom, vključno s tistimi, ki so bili del protirevolucionarnih sil, ki so jih nezakonito financirale Združene države, ki nikoli niso prevzele socialnih stroškov omenjenega nezakonitosti.

Ob upoštevanju inflacije bi bilo 12 milijard dolarjev leta 1988 več kot 31 milijard dolarjev leta 2023.«

Daniel Ortega, Nikaragva
Daniel Ortega, Nikaragva. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Če upoštevamo inflacijo dolgujejo ZDA Nikaragvi danes 31 milijard ameriških dolarjev.

Dolga še vedno niso odplačale, toda počasi se bodo morali tudi Američani, ki radi paradirajo po Evropi in Aziji, soočiti z ruskimi in jutri morda tudi kitajskimi vojaki na svojih mejah…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke