REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Koliko milijard evrov bo v Slovenijo prinesla Ursula von der Leyen in koliko bo primaknil predsednik Biden?

Koliko milijard evrov bo v Slovenijo prinesla Ursula von der Leyen in koliko bo primaknil predsednik Biden?Ursula von der Leyen se veseli povišici... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Sedaj je že jasno, da bo škoda zaradi ujm in poplav v Sloveniji – presegla vsoto več milijard evrov.

V samo enem dnevu se je ocena škoda dvignila s 500 milijonov na večkratnik te vsote.

A Slovenija ima srečo. Je namreč del tega, čemur smo včasih rekli »širša domovina«.

Včasih je bila to celotna SFRJ, kjer so si vsi državljani, občani in republike pomagali v takšnih primerih, plazove in posledice naravnih nesreč pa je pomagala odpravljati tudi pozneje osovražena JLA.

Danes pa je to Evropska Unija.

Samo glede na pomoč, ki jo je EU tako ali drugače že poslala v Ukrajino (50 milijard) bi bilo zato prav, če bi Slovenija dobila vsaj dvajsetino teh sredstev – torej najmanj 2,5 milijardi evrov.

Številne države so že poslale hrano, agregate, osebje... Vse to je zelo pohvalno, kajti tudi Slovenija je solidarno pošiljala pomoč drugim državam, ko je bilo to potrebno.

In razmere v Sloveniji so res takšne, da jih tudi ministri že opisujejo kot »vojne«. Ali še huje – kar takšnega razdejanja Slovenija ni doživela niti v času »desetdnevne vojne.«

Toda - koliko pomoči bo potrebno?

Glede na enormnost škode v Sloveniji nič ne kaže, da bo to kar se je zgodilo mogoče sanirati le z kratkotrajno pomočjo.

Dejansko bodo potrebne - milijarde.

In glede na to, da v Slovenijo prihaja predsednica Evropske komisije bi moralo v tem trenutku slovensko javnost in vlado zaposlovati eno samo vprašanje – koliko milijard bo Sloveniji prinesla von der Leynova?

Pri tem je res potrebno biti zelo pozoren na višino pomoči.

Če se bo ta gibala v višini nekaj sto milijonov, tako s strani države ali EU bo jasno, da sta obe – padli na zgodovinskem izpitu.

Vojna, ki jo podpirajo, vpliva na rast ekstraprofitov njihovih energetskih podjetij
Von der Leynova in Golob. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zahteva po več milijardah pomoči za Slovenijo pri tem seveda sploh ni pretirana.

Spomniti je potrebno na to, kako EU ravna v podobnih primerih:

Do leta 2027 bo EU pokrivala 45 odstotkov ukrajinskega državnega proračuna.

Od leta 2014 je EU Ukrajini dala že za 90 milijard evrov finančne pomoči.

Pred kratkim je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da bi morala Evropska unija podvojiti pomoč Ukrajini.

Dodala je, da bi morala EU do konca leta oblikovati podporni sklad v višini 50 milijard evrov in da je treba storiti vse, da se Ukrajincem zagotovi zmaga na bojišču.

Pri tem se ni sklicevala na nobena pravila, omejitve porabe, izpraznjenost skladov EU in podobno. Pokazala je, da tam kjer je volja – je tudi pot.

Evropska unija, države članice EU in evropske finančne institucije so sicer že doslej razdelile približno 49 milijard evrov režimu predsednika Zelenskega.

Evropska unija, države članice EU in evropske finančne institucije so sicer že doslej razdelile približno 49 milijard evrov režimu predsednika Zelenskega.

Ta številka, prišteta k 76,8 milijarde dolarjev, ki so že bili preusmerjeni v Ukrajino, zasenči kakršno koli pomoč, dano kateri koli drugi državi na svetu.

ZDA same so v blagajno Zelenskega vložile več kot v Afganistan, Izrael, Jordanija, Etiopija in Irak skupaj leta 2020.

Skupaj je Ukrajini denar in orožje dalo okoli 47 držav.

Do zdaj so institucije EU Zelenskemu izročile več kot 30 milijard evrov.

Združeno kraljestvo je odštelo približno 10 milijard evrov.

Nemčija je dala nekje 8 milijard evrov, Japonska pa skoraj 7 milijard evrov.

Nizozemska, Kanada in Poljska so prispevale vsaka po približno 5 milijard evrov, ostale s seznama pa okoli 14 milijard evrov. Številke se, kot bi pričakovali, ne ujemajo.

Zgodba U.S. News & World Reports iz začetka tega leta je trdila, da je skupna pomoč državi Zelenskega januarja letos presegla 150 milijard evrov.

Ob tem je Evropska unija za Ukrajino za leto 2023 oblikovala tudi »paket podpore« v vrednosti do 18 milijard evrov. Ta denar pa ni v obliki nepovratnih sredstev.

Lepo je, da se predsednik vlade veseli ukrajinskega helikopterja, ki je prišel na pomoč, a bolj prav bi bilo, če bi Sloveniji zagotovil vsaj dvajsetino pomoči, ki jo je že dobila Ukrajina.

Te milijarde so posojilo v okviru programa makrofinančne pomoči EU, imenovanega instrument MFA+.

V drobnem tisku piše, da države članice EU jamčijo za ta posojila in Ukrajincem plačujejo obresti. Poteza je izjemna glede na to, da Ukrajina ni članica EU in da je bila že pred trenutnim konfliktom ena najbolj skorumpiranih držav na svetu.

EU v ta namen izdaja posebne obveznice, ki jih prodaja vlagateljem, v času, ko veliko ljudi v Evropski uniji ostaja brez ustreznega zdravstvenega varstva, storitev in celo zaposlitve.

Medtem pa se v Sloveniji ljudje z lopatami – ter rokami politikov in članov raznih civilnodružbenih organizacij, ki se sončijo v soju medijskih reflektorjev – borijo s posledicami povodnji in ujm.

Ukrajina je v grobem, če vzamemo v obzir le številčnost prebivalstva – okoli 20-krat številčnejša od Slovenije.

Res je v vojni že 500 dni, a intenzivnost spopadov ni povsod enaka – največji spopadi potekajo na vzhodu države, na zahodu pa so tarča napadov praviloma le posamični cilji.

V teh napadih je civilnih žrtev razmeroma malo. V nasprotju s trditvami osrednih zahodnih medijev je v ukrajinski vojni civilnih žrtev bistveno manj kot v podobno intenzivnih spopadih v preteklosti, o čemer smo že poročali.

In to predvsem zaradi ravnanja ruske vojske.

Da je življenje v na primer Kijevu za mnoge povsem običajno, je znano, to pa kažejo tudi posnetki s plaž in reke Dneper, ki so te dni polne kopalcev.

Po drugi strani je v Sloveniji v samo nekaj dnevih neurje, ki je prizadelo praktično vso državo, v številnih krajih istočasno povzročilo enormno škodo.

Glede na to pričakovanje, da bo Slovenija deležna več milijard (nepovratne) pomoči iz EU ob ugodnih kreditih z ničelnimi obrestnimi merami – tako kot v primeru Ukrajine – ne bi smelo biti ocenjeno kot nerealistično.

Samo glede na pomoč, ki jo je EU tako ali drugače že poslala v Ukrajino (50 milijard) bi bilo zato prav, če bi Slovenija dobila vsaj dvajsetino teh sredstev – torej najmanj 2,5 milijardi evrov.

Če pa bi želel biti svet do Slovenije enako solidaren, kot je do Ukrajine, pa bi lahko pričakovali tudi 7,5 milijard evrov.

Ukrajina je za svojo vojno v veliki meri kriva sama. Slovenija za svojo naravno nesrečo ni kriva v ničemer. In zato je kvečjemu bolj in ne manj upravičena do enake skrbi in solidarnosti EU.

Glede na standarde, ki jih je EU postavila v razmerju do Ukrajine bo potrebno ocenjevati tudi ravnanje EU v tem primeru in prav tako tudi uspehe Golobove vlade.

Vse manj od nekaj milijard pomoči bo dokaz nesolidarnosti in neenakega postopanja s Slovenijo, žrtvijo naravne katastrofe.

Nekateri bodo seveda trdili, da situacije Ukrajine, »žrtve agresije« in Slovenije, ki je doživela naravno katastrofo ni mogoče primerjati.

To je seveda deloma res, a le v enem pogledu – Slovenija za svoje stanje v ničemer (razen v deležu, v katerem je prispevala k podnebnim spremembam) ni kriva sama.

Ukrajina pa seveda je.

Ukrajina je sama odločala o svoji zunanji politiki.

Ukrajina je sama dovolila, da je leta 2014 prišlo do državnega udara, nato slepo sledila navodilom Washingtona in zavrnila vse predloge o reševanju sporazumne rešitve z Rusijo.

Prižiganje sveče pred zidom s slikami mrtvih otrok Donbasa Vir: Telegram
Prižiganje sveče pred zidom s slikami mrtvih otrok rusko govorečih prebivalcev Donbasa. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Ukrajina je sama obstreljevala prebivalce Donecka, prepovedala uporabo ruskega jezika, dovolila vzpon neonacistov in ob tem prekršila še veljavne mirovne dogovore iz Minska.

Kljub temu, da je za vojno v veliki meri kriva sama, je dobila ogromno, nepredstavljivo veliko pomoč ZDA, EU in vsega Zahoda.

Slovenija za naravno nesrečo, ki smo ji priča, pa ni kriva v ničemer.

In zato je kvečjemu bolj in ne manj upravičena do enake skrbi in solidarnosti EU.

Prav to bi moral ob obisku šefici EK in komisarjem sporočiti Robert Golob.

Od odziva EU pa bo jasno, ali res bo - in ali bo uspel.

In res ni glavna tema, ali bo nekaj slovenskih občin dobilo evropsko pomoč ali ne, in kdo je za to kriv, prejšnja vlada ali ta, kar je sedaj glavna tema nekaterih medijev.

Joe Biden je v Ukrajino - brez rezultatov - že poslal za preko 100 milijard dolarjev pomoči. Koliko je bo namenil - Sloveniji? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nekdanja vlada na prednostni seznam občin, ki bi lahko prišle do evropskega denarja za protipoplavno zaščito, namreč ni dala tistih občin, ki so bila v zadnjih dneh najbolj prizadeta.

Šlo je za 335 milijonov evrov za različna gradbena dela in protipoplavno zaščito.

A ta dela do trenutka poplav v večini primerov sploh ne bi bila končana, sedanja škoda pa se trenutno meri v milijardah evrov.

Lepo je, da se predsednik vlade veseli ukrajinskega helikopterja, ki je prišel na pomoč, a bolj prav bi bilo, če bi Sloveniji zagotovil vsaj dvajsetino pomoči, ki jo je že dobila Ukrajina.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke