Raziskujemo in pojasnjujemo! Kaj je terorizem?

Začenjamo serijo člankov o terorizmu, vse bolj relavantni varnostni grožnji, s katero so v zadnjih letih vse bolj soočeni tudi Evropejci.

Definiranje terorizma izhaja iz potrebe po našem odgovoru nanj; v skladu s pravnimi principom, da ne obstaja kazen brez zakona (Nulla poena sine lege). Terorizem mora tako biti natančno opredeljen kot kaznivo dejanje, da se lahko države odzovejo nanj. 
Izraelski politolog in strokovnjak za protiterorizem Boaz Ganor je terorizem definiral kot obliko organiziranega kriminala s totalitarističnim predznakom (glede na cilje in uporabljene metode), pri čemer se ga lahko opisuje tudi kot ekstremno obliko političnega protesta. Predvsem s strani izvajalcev ter podpornikov terorizma se slednjega predstavlja kot obliko narodno-osvobodilnega boja. Posledično predlaga naslednjo definicijo: »Terorizem je oblika nasilnega boja, v katerem je nasilje namerno uporabljeno proti civilistom z namenom dosege političnih ciljev (nacionalističnih, družbenoekonomskih, ideoloških, verskih, itd.).«

Terorizem, v nasprotju s vojnami za ozemlje, praviloma predstavlja spopad idej, vidikov. Britanski politolog Paul Gilbert nasprotno trdi, da v nasprotju z nedržavnimi akterji država ne zagovarja določenih vrednot, načina življenja, ampak primarno obstaja za vladavino državljanov in obrambo določenega ozemlja. Terorizem, če ga obravnavamo pod vidikom nekonvencionalne vojne, je tako vojna za dosego pravice, zaradi česar ni jasnih povezav med cilji in načini dosege slednjih. Pri tem se izoblikujeta dve skupini ljudi, ki se identificirata kot ločeni, pri čemer med njima zaradi ideoloških razlik prihaja do sporov.

Ameriški raziskovalni zakonski par James in Breda Lutz sta terorizem opredelila kot dejanje, ki vsebuje šest elementov: organizirana skupina (1), ki uporablja ali grozi z nasiljem (2) z namenom doseganja političnih ciljev (3), pri čemer teroristični napadi niso usmerjeni le proti neposrednim žrtvam (ki so pogosto civilisti), ampak širšemu »občinstvu« (4). Pri tem mora biti organizirana skupina nedržavni akter (5) in biti šibkejša kot tarča napadov (6). 

Ameriški politolog Max Abrahms, ki je znan kot »teoretik terorizma«, dalje izpostavlja, da so teroristi motivirani preko relativno stabilnih in stalnih političnih idej, pri čemer preučujejo pričakovane politične dosežke na podlagi njihovih dejanj ter uporabljajo teroristične napade takrat, ko je pričakovan politični dosežek večji od alternativnih možnosti. Njegovo raziskovanje ga je privedlo do ugotovitve, da imajo teroristične organizacije naslednje značilnosti: da jih sestavljajo visoko motivirani prostovoljci, ki vidijo terorizem kot primarno sredstvo za rešitev političnega problema, pri čemer nočejo sklepati kompromise z državo, ki jo napadajo. Dalje se njihova politika hitro spreminja (kot posledica aktualnih dogodkov), kot tudi da glede na odziv javnosti neradi sprejmejo odgovornost za teroristične napade.

Slednji so pogosto usmerjeni v druge sodelujoče oziroma sorodne organizacije, kot da bi napadale (glavne) nasprotnike. Na koncu opozarja, da se terorizem nikoli ne konča, kljub temu da ne dosežejo svojih ciljev, saj se le-ti stalno spreminjajo.
Philip Bobbitt izpostavlja, da je sodobni terorizem posledica vzpona sodobne države in sicer da je terorizem odgovor na državni monopol na legitimno nasilje, monopol, ki je utemeljen v pravu. 

Mark Juergensmeyer, ki deluje na področju globalnih in religijskih študij, poudarja, da teroristične skupine, ki izvedejo napad, z napadom pridobijo na (simbolični) moči in vplivu. Simbolična izbira časa izvedbe terorističnega napada je tudi pomembna, predvsem zaradi povezovanja na druge zgodovinske dogodke. Globalizacija je povzročila, da novice o dogodkih potujejo po celem svetu skoraj takoj, ko so se zgodila. Posledično imajo teroristična dejanja hkrati lokalni, nacionalni in mednarodni vpliv, saj o napadih poročajo po celem svetu.

Kako je z definiranjem terorizma v Sloveniji? Osnovno definicijo najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki terorizem definira sledeče:
»uporaba velikega nasilja, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: boriti se proti vsem oblikam terorizma; mednarodni terorizem // ekspr. uporaba nasilja, nasilnega ravnanja, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: naveličati se očetovega terorizma«.

A pravno-formalno definicijo terorizma najdemo v 108. členu Kazenskega zakonika RS, ki navaja sledeče:
Kdor z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil, eno ali več od naslednjih dejanj:

• napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine,
• ugrabitev ali zajetje talcev,
• precejšnje uničenje državnih ali javnih objektov ali predstavništev tujih držav, prevoznega sistema, infrastrukture, informacijskega sistema, javnega kraja ali zasebne lastnine,
• zajetje ali prevzem nadzora nad pritrjeno ploščadjo v epikontinentalnem pasu z uporabo sile ali grožnje ali drugega načina ustrahovanja ali nasilno vedenje proti osebi na ploščadi, če tako dejanje ogroža njeno varnost, ali uničenje pritrjene ploščadi v epikontinentalnem pasu oziroma povzročitev škode na njej, ki lahko ogrozi njeno varnost, ali postavitev naprave zaradi uničenja pritrjene ploščadi ali ogrožanja varnosti na njej, ali poškodovanje ali povzročitev smrti osebe v povezavi s katerim od prej navedenih dejanj,
• ugrabitev zrakoplova, plovila, sredstev tovornega prevoza ali javnega prevoznega sredstva, 
• proizvodnjo, posest, nakup, prevoz, dobavo ali uporabo orožja, razstreliva, jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,
• raziskovanje in razvoj jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,
• ogrožanje varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem požarov, poplav ali eksplozij,
• motnjo ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi za življenje ljudi osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

Naslednjič nadaljujemo s člankom o vrstah in oblikah terorizma.