Vsi se sprašujejo: »Ali je to začetek tretje svetovne vojne?« Kaj pravijo vojaški analitiki

Po tem, ko sta se ukrajinska kriza in napetosti med Kijevom in Moskvo sprevrgla v vojno, še posebej pa po izjavah ruskega voditelja, ki so povzročile poplavo obsodb in sankcij Zahoda, skoraj ves svet pesti isto vprašanje: Ali smo priča uvodu v tretjo svetovno vojno?

Kolikor se je stanje na meji med Rusijo in Ukrajino v zadnjih dneh slabšalo, le-to k sreči trenutno ne vključuje neposrednega vojaškega spopada med zvezo NATO in Rusijo.

Pravzaprav so Združene države Amerike in Velika Britanija, ko so videle, da Rusija oblikuje sile, ki bi lahko napadle Ukrajino, med prvimi hitro umaknile svoje vojaške inštruktorje in svetovalce, piše BBC.

pic.twitter.com/Iwwnyn8WMR

— TigerInTampa (@tiger_tampa) February 24, 2022

»Svetovna vojna bi bila, če bi Američani in Rusi začeli streljati drug na drugega,« je v začetku tega meseca dejal ameriški predsednik Joe Biden in obljubil, da pod nobenim pogojem ne bo poslal ameriških vojakov v Ukrajino.

Vendar je, upoštevaje tudi omenjeno Bidnovo obljubo, strah, da bi se spopadi v Ukrajini lahko prelevile v tretjo svetovno vojno - vsekakor prisoten.

Če se nahajate v Ukrajini, ni dvoma, da je položaj nevaren, poudarja BBC.

Different angle: https://t.co/bG5OPGUJQ4

— Schönke/Schröders Katze (@SchSch_Katze) February 24, 2022

Med milijoni Ukrajincev je zagotovo navzoč preplah glede tega, kako bo kriza vplivala na njihovo vsakdanje življenje.

Samo ruski predsednik Vladimir Putin in najožji krog njegovih zaupanja vrednih sodelavecv vedo, kako daleč nameravajo iti z invazijo na Ukrajino.

NATO in Zahod bi lahko prečkala rdečo črto le, če bi Rusija ogrozila neko državo članico Nata.

vojna je strašna stvar, ni dvoma, a ukrajinskim nacistom res privoščim ruski obisk. upam da jim ne bo janez pribežališča ponudil. pic.twitter.com/1EsCmG3BqM

— ciril brajer (@CiroBrajer) February 24, 2022

O tem jasno govori peti člen vojaškega pakta, ki pravi, da je celotna Severnoatlantska zveza dolžna stati v obrambo vsake države članice, če je ta napadena.

Vendar tudi ta člen ne zagotavlja avtomatske varnosti.

In v tem je morda srečno naključje, zaradi katerega bo nekoliko težje zdrsniti v tretjo svetovno vojno...

Javna skrivnost je, da ZDA po svoji doktrini ne bi uporabile jedrskega orožja v primeru konflikta članice zveze NATO z jedrsko silo.

Kajti v tem primeru bi bile same tarča jedrskega napada.

Lastna varnost pa je zmeraj na prvem mestu.

To vedo tudi ukrajinski neonacisti iz bataljona Azov, ki imajo sedaj priložnost, da se res spopadejo z Rusi.

A naciji iz Azova se pa ne bodo postavili po robu Rusom? Seveda je lažje z minometi obstreljevati ženske in otroke ...

— Ivan Kranjc (@dragnslyr_ds) February 24, 2022

Ukrajina sicer ni članica Nata, čeprav je izražala željo po vstopu v pakt, kar je pripeljalo do Putinove odločitve, da jo ustavi na tej poti.

Vzhodnoevropske države, kot so Estonija, Latvija, Litva in Poljska, ki so bile v času Sovjetske zveze del orbite Moskve, so zdaj članice NATO pakta. Kar ustvarja napetost v teh državah, je negotovost, da se ruske sile morda ne bodo ustavile v Ukrajini, ampak bi lahko uporabile drug povod, da bi »priskočile na pomoč« etničnim ruskim manjšinam na Baltiku in napadle baltske države.

Zato je NATO nedavno poslal okrepitve v podporo svojim vzhodnoevropskim članicam kot dejavnik taktike odvračanja, poudarjajo britanski analitiki.

Zelensky je zelen. Postavili (put in) so ga za Put-in-a. Zgodovina bo dobila novo zgodbo, kako nasesti Natu, razbiti deželo ter je pol zgubiti.

— gregor preac (@GPreac) February 24, 2022

Toda znotraj Ukrajine ni tako velikega odpora, kot je bil pričakovan.

Pri tem so mnogi pozabili, da je na vzhodu države veliko Rusov, ki pozdravljajo akcijo Rusije, zelo razširjena pa je še vedno uporaba ruskega jezika.

Rusi očitno zelo hitro napredujejo. Nekega odpora ni. Ali pa je to še zdaj samo megla vojne. Toda, imam občutek, da ni neke strašne želje po odporu. Kar ni presenetljivo. Mediji so vam razmere v Ukrajini prestavili povsem narobe. Ni to neka rusofobska trdnjava, razen na zahodu. https://t.co/gC0pFshVoe

— Sašo Ornik (@jinaver) February 24, 2022

Na tem mestu se lahko vprašamo - koliko bi morali biti zaskrbljeni glede nevarnosti, da se ukrajinska kriza sprevrže v novo svetovno vojno?

Ameriški in britanski vojaški analitiki se strinjajo, kje je ločnica izogibanje neposrednemu konfliktu med Rusijo in Natom: vse dokler Američani in Rusi nimajo drug drugega na muhi kakršnega koli smrtonosnega oroža, ni razloga, da bi se ta kriza spremenila v vojno svetovnega obsega.

Pri tem od Slovenije do ukrajinske meje ni prav daleč...

Misliš 6 ur in 666km? Toliko je namreč od centra MB do ukrajinske meje..  pic.twitter.com/VqJbr6zPnj

— Marko Pigac (@markopigac) February 24, 2022

Predvsem nobena od vpletenih strani ne sme pozabiti, da imajo Rusija in Združene države Amerike več kot 8.000 jedrskih bojnih glav, ki jih lahko poljubno razmestijo, zato se zdaj prebuja in še vedno drži tudi stara doktrina hladne vojne o »vzajemno zagotovljenem uničenju«.

Če sledimo črki zadevne teorije, bi koriščenje celotnega jedrskega arzenala sprtih strani pripeljalo do uničenja tako napadene kot agresorske sile, zaradi česar je utemeljena prav na odvračanju od poseganja po najbolj uničujočem orožju.

BBC razkriva, da je Putin visokemu britanskemu vojaškemu viru v torek zagotovil, da »ne namerava napasti Nata; njegova želja je le, da Ukrajino spremeni v vazalno državo, kot je Belorusija.«

Putin je v isti sapi NATO označil za »zlo«, zato je Ukrajini praktično sporočil, da se nima pravice priključiti zahodnemu vojaškemu paktu, ker to ogroža varnost Rusije.

Pri tem pa bi se kritiki Rusije morali najprej zamisliti o količini ameriških intervencij.

In to tam, kjer niso bili neposredno ogroženi Američani.

In takrat je bila večina teh kritikov pogosto čisto tiho...

preden se začnete zgražat nad rusijo, ki je krenila branit svoj narod pred nacističnimi agresorji: pic.twitter.com/lHICdtFEuQ

— ciril brajer (@CiroBrajer) February 24, 2022

Bi ZDA trpele osemletno obstreljevanje Američanov s strani sosednje države, tako kot je to Rusija trpela v primeru Donbasa?

Velika Britanija in ZDA so se kljub temu, da je bila ruska poteza obrambna, odločile Rusijo kaznovati s sankcijami, Nemčija pa je odložila dajanje zelene luči za ruski plinovod Severni tok 2, ki bi v države Evropske unije pripeljal plin, ki je veliko cenejši od ameriškega utekočinjenega.

Evropska unija je prav tako napovedala najstrožje sankcije, ki bi vključevale visoke ruske uradnike, kot je ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Vendar si EU ni upala potegniti najmočnejše karte - izključitve Rusije iz sistema Swift.

To bi za Rusijo namreč pomenilo napoved vojne, takoj pa bi bil verjetno ustavljen tudi dotok plina in nafte v Evropo.

Ukrajina je imela še včeraj 250.000 (četrt milijona) vojakov pod orožjem. Rusi bodo najkasneje čez par dni v Kijevu. @MatejTonin pa naserava o nekih bedastih ameriških oklepnikih, s katerimi se bomo branili. https://t.co/LMzsonTWta

— Upravna Opica (@smrtfasizmu2022) February 24, 2022

Ni dvoma, da se bo Rusija na te »kazni« Zahoda zagotovo odzvala na podoben način.

Na udaru se bodo najbrž našla zahodna podjetja, ki poslujejo v Rusiji, a to bi lahko šlo veliko dlje, če se Putin tako odloči.

boni za kibernetsko varnost when?

— Vesna  (@naerwenya) February 24, 2022

»Maščevanje« Kremlja bi lahko bilo v obliki kibernetski napadov, kot je že opozoril Nacionalni center za kibernetsko varnost. Na merku hekerjev bi se lahko našle banke, podjetja ali posamezniki, celo sredstva, potrebna za delovanje družbe in gospodarstva.

Medsebojnega zaupanja med Rusijo in Zahodom po letih spodkopavanja odnosov z Moskvo - skorajda ni.

A zdi se, da se prav tukaj skriva nevarno ozadje, v katerem poteka oster spor o tem, kdo je kriv za trenutno krizo v Ukrajini.