četrtek, 21. november 2024 leto 29 / št. 326
Ceste iz Kijeva že neprevozne, begunci iz Ukrajine imajo prosto pot po vseh državah schengenskega območja
Iz Kijeva ob začetku ruske intervencije v tej državi poročajo o eksplozijah po vsej Ukrajini.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ukrajinski sistem protizračne obrambe že nevtraliziran.
Medtem poročajo tudi o begu civilistov iz številnih mest.
I am at Kharkiv train station: hundreds of people are queuing to buy tickets and flee eastern #Ukraine... pic.twitter.com/TCxSEOsbHc
— Sara Cincurova (@Sara_Cincurova) February 24, 2022
Tudi ceste, ki vodijo do izhodov iz glavnega mesta Ukrajine naj bi bile zaradi dolgih kolon beguncev že neprehodne.
Kam vse to vodi?
Odgovor na to daje nedavna analiza Economista, kjer so v teh nesrečnih okoliščinah poskusili najti in analizirati »pozitivno plat« zgodbe.
Ukraine Invasion Could Spark a Massive Refugee Crisis https://t.co/cZHnUiaBM8 via @RANDCorporation
— corey.levine (@levinecorey70) February 24, 2022
Eden od zanimivih podatkov, ki zadeva tudi Slovenijo pa je ugotovitev, da imajo begunci iz Ukrajine povsem prosto pot v vse države schengenskega območja.
Torej tudi v Slovenijo.
Prav je seveda, da jih Slovenija, v kolikor bodo prišli, sprejme tako, kot se to spodobi, čeprav bo večina verjetno ostala v državah, ki mejijo na Ukrajino.
1. Sporočilo Rusije je jasno: ne bi samo Donecka in Luganska. Hočejo vzpostaviti pro-rusko oblast v Ukrajini. In verjetno v nadaljevanju tudi Zaporozje. Blitzkrieg naj bi končali v roku
— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) February 24, 2022
3. "Zahodu" ostane samo minimiziranje škode. Dejstvo je, da bomo imeli v naslednjih letih hladno vojno. In ogromno ukrajinskih beguncev. Kako jih bomo sprejeli?
— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) February 24, 2022
Je pa že jasno, da je zato, ker diplomaciji ni uspelo, ena od posledic sedanje vojne ogromna begunska ali migracijska kriza.
U.S. troops in Poland prepare to aid refugees if Russia invades Ukraine https://t.co/voIIeeqnHB
— Lance. Gargus (@GargusLance) February 14, 2022
»Če bi se to zgodilo, bi nastale hude humanitarne, politične in gospodarske posledice tako za Ukrajince, ki bežijo, kot za evropske narode, kamor bodo šli ,« ocenjuje v Economistu Shelly Culbertson, višja analitičarka korporacije RAND, ki tesno sodeluje z ameriško vlado.
Po ruski priključitvi Krima in konfliktu v Donbasu leta 2014 je bilo znotraj države razseljenih 1,5 milijona Ukrajincev.
Medtem ko je malo Ukrajincev zahtevalo status begunca, je sosednja Poljska v zadnjih letih za Ukrajince izdala približno 300.000 vizumov za začasno prebivanje, medtem ko nekateri ocenjujejo skupno število Ukrajincev, ki po teh dogodkih živijo in delajo na Poljskem, na kar 2 milijona.
Toda kriza zaradi samoodločbe Krima leta 2014 je bila geografsko izolirana na jugu in vzhodu države, območjih, ki so bila pretežno naseljena z rusko govorečimi prebivalci, od katerih so mnogi ostali še naprej živeti v svojem mestu.
Vojna leta 2022 v osrednji in zahodni Ukrajini bi se lahko odvijala zelo drugače in bi sprožila velike tokove prebivalstva, tudi v sosednje države, od katerih je večina držav članic Evropske unije (EU).
Europe is bracing for a possible huge influx of refugees if Russia attacks Ukraine - via @NBCNews https://t.co/wu9GcvzlRl
— Kailani Koenig (@kailanikm) February 17, 2022
Ukrajina je država s 44 milijoni prebivalcev.
Ukrajinski obrambni minister je ocenil, da bi lahko zaradi invazije od 3 do 5 milijonov Ukrajincev pobegnilo z bojišč.
Ameriška vlada podobno ocenjuje, da bi bilo med 1 in 5 milijoni beguncev iz Ukrajine.
Varnost bi lahko poiskali drugje v Ukrajini ali v sosednjih državah.
To je morda toliko lažje, saj najnovejša politika EU določa, da Ukrajinci ne potrebujejo vizumov za vstop v schengensko območje.
Romunija trenutno ni v schengenu, so pa druge članice EU, na primer Madžarska, Slovaška, Poljska – in tudi Slovenija.
#HappeningNow Massive traffic jam seen leaving the center of #Kyiv headed west. #Ukraine #BREAKING pic.twitter.com/jtzx1ocJ9n
— Scootercaster (@ScooterCasterNY) February 24, 2022
Ukrajinci, ki bi bežali pred konfliktom, se lahko preprosto odpeljejo z avtobusom ali osebnimi vozili, najlažje na Poljsko.
Tako množično gibanje ljudi, ki ga v Evropi ni bilo od druge svetovne vojne, bi lahko pomenilo humanitarno katastrofo in vplivalo na evropsko politiko v enaki meri ali bolj kot migracijska kriza leta 2015 (ko je samo v tem letu zaprosilo za azil 1,3 milijona migrantov iz Azije in Afrike).
Ni si težko predstavljati, da bi se podeželska mesta v zahodni Ukrajini in na Poljskem nenadoma morala spopasti z več sto tisoč ali več ljudmi, s spremljajočimi zdravstvenimi, stanovanjskimi, izobraževalnimi in varnostnimi potrebami.
To bi lahko imelo tudi politične posledice.
Ukraine invasion could spark a massive refugee crisis | Opinion https://t.co/kmDepeJxIc
— Newsweek Opinion (@NewsweekOpinion) February 17, 2022
Migrantska kriza leta 2015 je močno vplivala na evropsko politiko in ponazarjala morebitna politična tveganja.
Skrajno desne stranke v Nemčiji, Avstriji, Franciji in drugod so se okrepile.
»Ankete so pokazale, da je bilo priseljevanje edino najpomembnejše vprašanje za izstop iz EU za volivce v Združenem kraljestvu na referendumu o brexitu leta 2016, pri čemer so dramatični tokovi beguncev v Evropi še posebej vroče vprašanje. Medtem ko lahko nove gostiteljice na ukrajinske migrante gledajo kot na kulturno bolj podobne kot na tiste iz drugih regij sveta, bi lahko tako veliki novi valovi ljudi predstavljali posebne izzive v času gospodarske negotovosti, povezane s pandemijo,« opozarja Culberetsonova v Economistu.
V primeru veliko večjih gibanj Ukrajincev letos, bi lahko bili politični vplivi podobni kot leta 2015 in bi okrepili desničarska in nacionalistična gibanja.
Ker je ruska kritika ukrajinskih prizadevanj za vstop v NATO lahko casus belli, bi kakršen koli odziv na begunce v skupnostih, ki se soočajo s tokovi migrantov, lahko dodatno razdelil članice Nata.
Toda nato avtorica sestavka v Economistu v takšnem dogajanju vidi tudi nekaj pozitivnega za Evropo.
The NATO and Nazi Swastika flags together in Ukraine. https://t.co/IaDikEUDce pic.twitter.com/IsGUXVc8mR
— Afshin Rattansi (@afshinrattansi) February 14, 2022
»Eden od načinov za ublažitev nekaterih od teh tveganj in izboljšanje pogojev za Ukrajince, ki bežijo, je, da bi jih obravnavali kot gospodarsko prednost. Naša raziskava RAND o beguncih na Bližnjem vzhodu je pokazala, kako pomembno je omogočiti beguncem delo za izboljšanje njihove samozadostnosti in dostojanstva. EU bi lahko sprejela strateški pristop k vrednotenju njihovih veščin in prispevkov ter jih povezala s skupnostmi s pomanjkanjem na trgu dela, kot je to v več vzhodnoevropskih državah. EU bi lahko razvila sistem vizumov za srednjeročno prebivanje ali delo za Ukrajince po vzoru poljskega pristopa do prejšnjega vala Ukrajincev in ravnanja Kolumbijcev z Venezuelci,« priporoča Culberetsonova.
Ne glede na ukrepe za ublažitev krize pa bi na milijone Ukrajincev najbrž za vedno ostalo v svojih novih državah - gostiteljicah.
If this alleged Russian invasion does happen next week as violently as the US is saying it will, Europe will be changed rapidly. Refugees flooding out of Ukraine, foreign volunteers flooding in, weapons scattered everywhere. The aftershocks will be massive. https://t.co/zL5TrhdBVw
— Jake Hanrahan (@Jake_Hanrahan) February 13, 2022
»Naša nedavna študija RAND je pokazala, da se velika večina beguncev ne vrne domov. Ugotovili smo, da se 10 let po koncu konflikta vrne v matično državo manj kot tretjina beguncev. To je prispevalo k približno 82 milijonom prisilno razseljenih ljudi po vsem svetu (tako beguncev kot notranje razseljenih), številki, ki se je v zadnjem desetletju podvojila,« opozarja RAND.
Vojna v Ukrajini bi zato bistveno spremenila tudi nacionalno strukturo tako Ukrajine kot nekaterih evropskih držav - gostiteljic.
Diplomatska rešitev sporov je zato še vedno najboljša – toda vztrajanje članic NATO, da Ukrajina postane njihova članica, je Rusijo dobesedno prisililo v vojno.