REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Potraten vladni nakup »Spartana«: 72 milijonov evrov za letalo, 274 milijonov evrov pa za vzdrževanje!

Potraten vladni nakup »Spartana«: 72 milijonov evrov za letalo, 274 milijonov evrov pa za vzdrževanje!Tonin in zapravljiv nakup predragega Spartana. Vir: Twitter
Slovenska vlada je na netransparenten način in brez javnega razpisa namesto cenejšega letala kupila dvakrat dražje letalo, katerega vzdrževanje bo prav tako bistveno dražje... V Spartanu ni nič »špartanskega«: če pa ime kaj pove, potem napoveduje, da bodo prihodnje generacije morale živeti zelo »spartansko«, da ga bo država lahko sploh odplačala.

Vse kaže, da se tako kot pri nakupu osemkolesnikov (kjer ministrstvo za obrambo kupuje pregrešno drage nemške Boxerje) slovenska vlada pod taktirko Janeza Janše pri nakupih vojaške opreme znova odloča za najdražje artikle iz svetovnih orožarn.

Minister za obrambo Matej Tonin je namreč v Rimu z italijanskim kolegom Lorenzem Guerinijem podpisal dogovor o sodelovanju med Slovenijo in Italijo na področju letalstva.

Vrednost podpisanega izvedbenega dogovora znaša približno 72 milijonov evrov z vključenim DDV-jem. 

Pri tem je osnovna cena letala 48 milijonov evrov, cena dodatnih modulov pa znaša 11 milijonov evrov.

Vendar pa tudi ta nakup vzbuja nekatere pomisleke.

Slovenska vlada je namreč na netransparenten način in brez javnega razpisa namesto cenejšega letala od italijanskega proizvajalca s sporazumom z italijanskim obrambnim ministrstvom kupila dvakrat dražje letalo, katerega vzdrževanje bo prav tako bistveno dražje.

Temelj tega sporazuma je nakup taktičnega transportnega letala C-27J Spartan.

Prvi problem je seveda dejstvo, da Janševa vlada znova kupuje po sistemu »vlada-vladi« in brez javnih razpisov. Že s tem se ustvarjajo pogoji za predrage nakupe in netransparentne dogovore.

Cena, ki jo je Slovenija dosegla je že eden od problemov.

Javno je namreč objavljen podatek, da je Grčija dosegla ceno 53,3 milijona dolarjev (47,4 milijona evrov!) za taisto letalo. Jih pa je kupila nekaj več.

Matej Tonin ob podpisu pogodbe
Bo Tonin nekega dne še obžaloval ta svoj nasmešek? In kdo se bo smejal zadnji - slovenski davkoplačevalci ali italijanski obrambni minister? Vir: Twitter

Do leta 2020 so letala C-27J Spartan naročili v Avstraliji (10), Bolgariji (3), Čadu (2), Grčiji (8), Italiji (12), Keniji (3), Litvi (3), Mehiki (4), Maroku (4), Peruju (4), Romuniji (7), Slovaški (2), Zambiji (2), ZDA (21), in v še dveh državah.

Cena konkurenčnega letala Airbus pa je, zanimivo, bistveno nižja - 28 milijonov dolarjev (24,9 milijona evrov).

Drug problem je dejstvo, da slovenski izbiri niso mogla enakopravno konkurirati druga podobna letala.

Poglejmo podatke.

Za nekaj večje zmogljivosti letala (pa še to ne povsod, vojakov lahko C-295 prepelje več) je cena Spartana bistveno višja.

Alenia C-27J Spartan je srednje veliko dvomotorno turbopropelersko vojaško transportno letalo.

Letalo lahko prepelje 60 vojakov ali 46 opremljenih padalcev, nosi tovor 11.500 kilogramov in ima dva motorja Rolls-Royce, vsak ima moč 4640 KM. Maksimalna hitrost je 602 km/h, potovalna 583 km/h, dolet z 10 tonami tovora 1852 kilometrov, s šestimi pa 4260 kilometrov.

Največji dolet je 5926 kilometrov, višina leta (servisna) pa 9144 metrov (30.000 ft).

Toda namesto tega bi lahko Slovenija lahko na primer kupila tudi njegovega neposrednega konkurenta, letalo EADS (Airbus) CASA C-295, ki je prav tako dvomotorno turbopropelersko taktično transportno letalo španskega proizvajalca EADS CASA, ki je del koncerna Airbus Military.

Spartan
Američani so ugotovili, da je vzdrževanje letala C-27J Spartan za njihovo vojsko bistveno predrago. Še nova so raje parkirali v Arizoni. Slovenija pa bo raje kupila - novo, pregrešno drago letalo C-27J Spartan. Vir: Twitter

C-295 izdelujejo in sestavljajo v kraju San Pablo, Sevilla, Španija. Je izboljšana verzija uspešnega špansko-indonezijskega letala CASA/IPTN CN-235.

Ima podaljšan trup, lahko prevaža 50 odstotkov več tovora kot Spartan in ima nove PW127G motorje.

Prvič je poletel leta 1998.

Razlog za pošiljanje istih, še novih letal na smetišče v ZDA je bilo zmanjšanje stroškov. Eno letalo namreč po ameriških podatkov v času življenjske dobe stane 308 milijonov dolarjev (274 milijonov evrov) v primerjavi z letalom C-130, ki porabi le 213 milijonov dolarjev.

Leta 2012 je EADS napovedal več izboljšav, npr. zavihane konce kril in možnost oborožitve s protiladijskimi raketami Marte.

C-295 uporablja 15 letalskih sil po svetu. Leta 2013 je bilo v uporabi 94 letal, dve so izgubili v nesrečah. Letalo je bilo kandidat za ameriški razpis Joint Cargo Aircraft, ki ga je potem dobila Alenia.

Vojaška verzija s kapaciteto 71 vojakov ali 48 padalcev, prepelje lahko 9250 kilogramov, vsak od motorjev pa ima 2645 KM. Maksimalna hitrost letala je 576 km/h, potovalna 480 km/h.

Dolet s šestimi tonami tovora je 3700 kilometrov, z 9250 kilogrami pa 1300 kilometrov.

Dolet praznega letala je 5400 km, višina leta pa 9100 metrov.

Letali Spartan in C-295 sta si, kot kažejo ti podatki, zelo podobni in na svetovnem trgu med obema poteka ostra konkurenca.

Slovenija se je za C-295 zanimala že leta 2008, nato pa z nakupom letala prekinila zaradi nesreče tega letala na Poljskem, ki pa ni bila povezana s kvaliteto letala.

Spartan je po večini parametrov res nekoliko »boljši« od Airbusovega konkurenta, vendar ni brez težav, posebej pa bode v oči razlika med zmogljivostmi in – ceno. Za nekaj večje zmogljivosti letala (pa še to ne povsod, vojakov lahko C-295 prepelje več) je cena Spartana, ki ga je kupil Tonin - bistveno višja.

Poljski c-295M  Vir: Wikipedia
Poljski C-295M. Vir: Wikipedia

Julija leta 2012 so ob tem ta letala v ZDA na kratko vzeli iz uporabe zaradi nedelovanja sistema letenja, do leta 2013 pa so bila povsem nova letala C-27J Spartan poslana neposredno na »pokopališče letal« v letalskem oporišču Davis–Monthan v Arizoni.

Slovenija v času, ko so ogrožena številna delovna mesta in razpada zdravstveni sistem kupila drago letalo, katerega vzdrževanje je tako drago, da je ameriška vojska še nova letala takoj poslala na odpad.

Zračne sile ZDA so namreč porabile 567 milijonov dolarjev za 21 letal C-27J Spartan po letu 2007, od tega pa so dobile 16 letal do septembra 2013.

Dvanajst so jih vzeli iz uporabe, pet, ki so bila že skoraj končana leta 2014 pa se ameriški vojski ob koncu izdelave niti ni splačalo odpovedati.

Razlog za pošiljanje istih, še novih letal na smetišče je bilo zmanjšanje stroškov.

Vzdrževanje enega letala Spartan namreč po ameriških podatkih v času življenjske dobe stane 308 milijonov dolarjev (274 milijonov evrov!), kar je veliko več v primerjavi z večjim letalom C-130, ki porabi le 213 milijonov dolarjev.

V ministrstvu za obrambo za daljšo življensko dobo letala (30 let) navajajo precej nižje stroške vzdrževanja, kot jih navajajo ameriški viri - toda Američani so imeli praktične izkušnje s temi letali.

Stroški vzdrževanja in operativnega delovanja, ocenjeni za 30 let življenjske dobe, so po podatkih slovenskega ministrstva za obrambo za letalo C-27J Spartan ocenjeni na cca. 91 milijonov evrov.

Od kod takšne razlike?

V ZDA so te stroške za 25 let dobe ocenili na 274 milijonov evrov - po letalu!

Od kod takšne razlike?

Italijanskemu proizvajalcu se prav tako ni posrečilo prodati »Spartana« Kanadi, ki je želela kupiti 35 letal, na koncu pa se je odločila naročiti Airbusov C-295M.

Tudi Filipini so se na koncu odločili kupiti tri primerke letala C-295M pri Spartanovi konkurenci.

Brazilski c-295
Brazilski C-295, ki je bil očitno prepoceni za Slovensko vojsko v času Toninovega ministrovanja. Vir: Wikipedia

In na koncu je tu še naraščanje cen. 

Po javno dostopnih podatkih naj bi C-295 običajno stal okoli 24,9 milijona evrov. Leta 2008 je bilo isto letalo ocenjeno na 19 milijonov evrov.

Spartan je bil tedaj (2008) ocenjen na 27 milijonov evrov.

Medtem ko je cena C-295 do danes narasla za manj kot šest milijonov dolarjev, je cena Spartana narasla za več kot dvakrat ali celo trikrat!

Zakaj kupiti dvakrat dražje letalo, katerega vzdrževanje bo prav tako dražje, če bi lahko kupili dejansko enkrat cenejše letalo s skoraj enakimi značilnostmi, ki tudi ni drago za vzdrževanje.

Tudi če gre za ceno brez davka je očitno, da bi lahko kupili dve letali C-295 evropskega Airbusa namesto dragega italijanskega Spartana.

V ministrstvu za obrambo trdijo, da so bili ključni pri izbiri vojaški in tehnični kriteriji, toda te je bilo ob znanih podatkih o karakteristikah letal zelo mogoče že pred izbiro določiti točno tako, da so ustrezali - le enemu proizvajalcu.

Američani so Hrvaški podarili celo vrsto helikopterjev, orožja in vozil, enako tudi drugim državam... Sloveniji pa nič.

»Pri iskanju najugodnejšega ponudnika je projektna skupina poudarila vprašanje doseganja vojaških tehničnih zahtev, kar je bilo zelo pomembno za odločitev o nakupu taktičnega transportnega letala, nakup pa je preverila tudi s stališča dolgoročnega vzdrževanja. Cilj ministrstva je bil pregleden nakup ključne opreme za Slovensko vojsko brez posrednikov in z zagotovitvijo celovite storitve, torej usposabljanja, zagotavljanja rezervnih delov in vzdrževanja v celotnem času uporabe, in sicer v najkrajšem mogočem času, skladno z zagotovljenimi finančnimi sredstvi«, navajajo v Ministrstvu za obrambo.

Mar res?

Zakaj kupiti dvakrat dražje letalo, katerega vzdrževanje bo prav tako dražje, če bi lahko kupili dejansko enkrat cenejše letalo s skoraj enakimi značilnostmi, ki tudi ni drago za vzdrževanje.

Ob tem so Američani Hrvaški podarili celo vrsto helikopterjev, orožja in vozil, enako tudi drugim državam...

Le zakaj niso podarili takega letala tudi Sloveniji?

Za primerjavo: Hrvaška je od ZDA dobila zastonj 16 bojnih helikopterjev (Kiowe), dva helikopterja Black Hawk, ob tem pa še 84 vozil Bradly in celo vrsto druge opreme, vredne na stotine milijonov evrov.

Slovenija ni od ZDA dobila ničesar podobnega.

Morda zato, ker sta slovenska diplomacija in obrambno ministrstvo nesposobna prepričevanja?

Za primerjavo: Hrvaška je od ZDA dobila zastonj 16 bojnih helikopterjev (Kiowe), dva helikopterja Black Hawk, ob tem še 84 vozil Bradly in celo vrsto druge opreme, vredne na stotine milijonov dolarjev.

Je imel morda tudi italijanski denar vpliv na slovensko odločitev o nakupu Spartana?

Neizpodbitno pa je, da je Slovenija v času, ko so ogrožena številna delovna mesta in razpada zdravstveni sistem kupila drago letalo, katerega vzdrževanje je tako drago, da je ameriška vojska še nova letala takoj poslala na odpad.

Italijansko podjetje je v ZDA za lobiranje porabilo milijone dolarjev. Pa v Sloveniji? Vir: Twitter

Ameriška vlada si tega letala torej ne more privoščiti...

Slovenska vlada v času Janeza Janše in Mateja Tonina pa si ga očitno lahko.

Zdaj čakamo samo še na to, da Janševa vlada ponovno uvede tolar, ga spremeni v svetovno valuto, tako da nam bo ves svet kreditiral te pregrešno drage nakupe.

Ker če ne, bomo v to letalsko brezno brez dna v prihodnje zmetali še na milijone drago prisluženih davkoplačevalskih evrov.

Najprej za šolanje pilotov...

In tako naprej...

Pokopališče letal Davis Monthan v Arizoni
Pokopališče letal Davis-Monthan v Arizoni - sem so Američani leta 2013 odpeljali še popolnoma nove Spartane. Kjer še vedno čakajo... Istega pa je sedaj Tonin kupil za 72 milijonov evrov! Vir: Twitter
In vse to samo zato, da bo lahko Slovenska vojska še naprej odhajala v drage in neuspešne intervencije NATO pakta po vsem svetu in v teh intervencijah v večini primerov itak prevažala tuje vojake.

V Spartanu namreč ni nič »špartanskega«: če pa ime kaj pove, potem napoveduje, da bodo prihodnje generacije morale živeti želo »spartansko«, da ga bo država sploh lahko odplačala.

In vse to samo zato, da bo lahko Slovenska vojska še naprej odhajala v drage in neuspešne intervencije NATO pakta po vsem svetu in v teh intervencijah v večini primerov itak prevažala tuje vojake.

Vendar pa ameriški primer tudi kaže, da še ni prepozno, da Slovenija podpisano, očitno škodljivo pogodbo - prekine.

Če so to lahko naredili v ZDA, razen za tista letala Spartan, ki so bila že skoraj narejena, lahko to stori tudi Slovenija.

Saj letala v Italiji najbrž še niso niti začeli izdelovati.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek