sobota, 08. februar 2025 leto 30 / št. 039
Opozorilo: Kitajska lahko »kadarkoli« napade ameriške enote na Tajvanu, ameriški vojaki pa »bodo uničeni prvi«
![Opozorilo: Kitajska lahko »kadarkoli« napade ameriške enote na Tajvanu, ameriški vojaki pa »bodo uničeni prvi«](https://insajder.com/sites/default/files/styles/resize_800/public/upload/news/images/kitajskavojska.jpg?itok=qCTzjFoy)
Spirala groženj, ki jih izrekajo na eni strani ameriški in tajvanski, po drugi strani pa kitajski politiki se vrti še naprej.
Najprej je ob državnem prazniku 1. oktobra kitajski predsednik obljubil »reunifikacijo« Tajvana s celinsko Kitajsko in izrazil upanje, da se bo to zgodilo po mirni poti, pri čemer pa ni izključil niti uporabe vojaške sile.
»Domoljubi na obeh straneh Tajvanske ožine bi morali stopiti na pravo stran zgodovine in se združiti v prizadevanjih za popolno ponovno združitev Kitajske in preroditev kitajskega naroda,« je dejal Ši.
»Tisti, ki pozabijo svojo dediščino, izdajo svojo domovino in želijo razdeliti državo, ne bodo končali dobro,« je dodal.
"Taiwan independence is the biggest obstacle to the reunification of the motherland."
— DW News (@dwnews) October 11, 2021
Chinese President Xi Jinping has called for a peaceful reunification with self-governed Taiwan. pic.twitter.com/TNOxxgGm2O
Ob tem je Ši Džinping posvaril pred vmešavanjem tujih sil: »Vprašanje Tajvana je izključno kitajska notranja zadeva.«
Kmalu zatem so s Tajvana opozorili, da se ne bodo vdali kitajskemu pritisku.
Predsednica Tajvana Caj Ingven je izjavila, da se Tajvan ne bo uklonil pritiskom Kitajske in bo nadaljeval demokratični način življenja.
Taiwan responded to Chinese President Xi Jinping’s vow to achieve ‘peaceful reunification’ with Taiwan by calling on Beijing to abandon its coercion, reiterating that only Taiwan's people could decide their future https://t.co/Bg9ETmj3lQ pic.twitter.com/IzvBhTofD8
— Reuters (@Reuters) October 10, 2021
»Več kot bomo dosegli, močnejši bo pritisk Pekinga na nas. A Tajvan stoji v prvi obrambni vrsti boja za demokracijo. Ne moremo iti po poti, ki nam jo je tlakovala Kitajska, saj ta ne ponuja svobode, demokracije in suverenosti za naših 23 milijonov ljudi,« je dejala Caj ob tajvanskem nacionalnem dnevu.
Poudarila je, da mora biti Tajvan sposoben, da se brani sam, zato bo otok krepil svojo obrambo.
Toda to ne bo tako enostavno. Tajvanska profesionalna vojska ima težave z iskanjem vojakov, ob tem pa je v zadnjih letih celo nazadovala, medtem ko je kitajska vojska napredovala, opozarja ameriški Washington Post.
![Kitajska vojska, foto: Pixsell Kitajska vojska](https://insajder.com/sites/default/files/upload/news/images/kitajska_vojska_parada_1.jpg)
Vojaške napetosti med Tajvanom in Kitajsko so na najvišji ravni v zadnjih štirih desetletjih, potem ko je v preteklih dneh v območje tajvanske zračne obrambe –, ki ga je Tajvan razglasil samovoljno, Kitajska pa ga ne priznava, saj smatra Tajvan za del Kitajske – vstopilo rekordno število, okoli 150 kitajskih bojnih letal.
Toda na Kitajskem je največ pozornosti dobila informacija, da ameriške specialne sile že mesece urijo tajvanske vojake.
Tam jih ni bilo že desetletja, zato gre za veliko spremembo.
Če bi Kitajska izvedla napad in v skladu z mednarodnim pravom »reintegrirala« Tajvan, se bi ZDA znašle sredi hude preizkušnje, saj bi se morale odločiti, ali bodo zaradi ohranitve tajvanske demokracije šle v vojno proti Kitajski.
Retired Marine colonel says US should weigh nuclear war with China over Taiwan https://t.co/A6UsCNmo89
— Shehzad Younis (@shehzadyounis) October 12, 2021
Ameriška administracija ohranja »strateško nejasnost« in se o tem ne izreka.
Toda sedaj je opozorilo prišlo s strani Global Timesa, ki pogosto objavlja stališča kitajske Komunistične partije.
V časniku so zapisali, da je prisotnost ameriških vojakov na Tajvanu »enaka invaziji na Kitajsko.«
![Kitajski predsednik Xi Jinping](https://insajder.com/sites/default/files/upload/news/images/kitajski_predsednik_xi_jinping1.jpg)
Časnik tudi piše, da bodo v trenutku, ko se bo začela vojna v Tajvanski ožini »ameriški vojaki prvi, ki bodo uničeni.«
»Kitajska ima pravico izvesti napad na njih kadarkoli to hoče,« je zapisano v uvodniku Global Timesa.
Po oceni časnika ZDA čakajo »neznosne izgube«, če se bo država odločila vstopiti v vojno na strani Tajvana.
Taiwan fears a Chinese invasion. Xi Jinping might make his move sooner than we think - inews https://t.co/Bm6HXK9z59
— Xman (@guan_xujun) October 12, 2021
Vojni pa napovedujejo isti rezultat, kot so ga ZDA dosegle v Afganistanu.
»Moramo jim dati vedeti, da se igrajo z ognjem, da bi sprovocirali vojno, posledice njihovih dejanj pa bodo neznosne tako za ZDA kot za Tajvan. Moramo storiti vse, da bo Washington razumel, da se gre nevarno igro, v kateri bo usmeril ogenj na sebe in tvegal življenja mladih ameriških vojakov,« so zapisali v uvodniku.
Biden's balancing act amid tensions between mainland China and Taiwan CNN's Will Ripley looks at the current state of tensions between China mainland and Taiwan, and where the United States fits in. https://t.co/DhZhh9LoRo #Video #USRC pic.twitter.com/dpfKW7nsyi
— Top U.S. & World News (@USRealityCheck) October 12, 2021
Za razliko od predsednika Kitajske pa so vojaško opcijo rešitve tajvanske krize opredelili kot »vse bolj realistično možnost.«
Po oceni Šija pa ima Kitajska »slavno preteklost« premagovanja vseh »separatistov«, zato ne dvomi o izhodu tega spopada.
Po njegovi oceni je »tajvanski separatizem največja ovira unifikaciji z domovino in najbolj resna skrita nevarnost obnovi države.«
Xi Jinping says reunification with Taiwan 'must happen' after state media warned that world war three could happen 'at any moment'
— Freedom Flu Poso (@JackPosobiec) October 9, 2021
https://t.co/0ireQNduyi
Tajvan ima sicer samo 13 plaž primernih za invazijo.
Te pa naj bi bile spremenjene v »ubijalske cone«, če bi Kitajska napadla Tajvan.
Toda moč kitajske vojske je vse večja in tudi v simulacijah spopadov ameriške vojske, tajvanske in ameriške sile – izgubljajo virtualne vojne. Opozorilo Global Timesa je zato zelo resno.