REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Letalski kolaps Slovenije: Povsod je hudo, toda doma je najhuje!

Letalski kolaps Slovenije: Povsod je hudo, toda doma je najhuje!Večni gospodarski minister Počivalšek ni storil prav nič za reševanje domačega letalskega prevoznika. Vir: Twitter

Podatki o upadu letalskega prometa po vsej Evropi kažejo pričakovan upad letalskega prometa.

Pandemija koronavirusne bolezni covid-19 namreč tudi letos močno vpliva na zračni potniški promet po Evropi.

V prvem polletju se je število prepeljanih potnikov glede na leto 2019 znižalo za 76,9 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je to število za 36,2 odstotka nižje.

Generalni direktor evropske veje združenja letališč Airports Council International (ACI) Olivier Jankovec je zato prvo letošnje polletje opisal še slabše kot lansko.

To so te lepote prostega trga na področju letalskega prevoza, ko jih aplicirate na raven majhne države, ki ni center sveta. Ali vsaj Evrope.

»Število prepeljanih potnikov se je letos v prvi polovici leta glede na enako obdobje lani zmanjšalo za več kot tretjino. To je neposreden rezultat številnih omejitev potovanj, ki so bile zaradi razmaha tretjega vala pandemije v veljavi še celotno pomlad,« je poudaril.

V članicah Evropske unije, Švici in Veliki Britaniji skupaj se je potniški promet v primerjavi s prvim polletjem 2019 znižal za 84,1 odstotka, v primerjavi s prvim polletjem lani pa za 54,6 odstotka.

Na letališčih evropskih držav, ki niso članice EU, se je število prepeljanih potnikov medtem v primerjavi s prvim polletjem 2019 znižalo za »samo« 42,9 odstotka.

Slovenija se spreminja v črno liso na evropskem zemljevidu. Vir: Twitter

V Sloveniji je medtem zelo opazno, da v državi ni nacionalnega letalskega prevoznika.

Da je to strateška napaka, se je pokazalo že v času pandemije.

Toda aktualna oblast je to razumela drugače in nabavila - vojaško transportno letalo Spartan.

Toda to ne more rešiti težav običajnih državljanov.

Kako ostajajo brez povezav, je te dni opisal Jože P. Damijan, ki bi za pot do Bruslja in nazaj, v Ljubljano, ki bi bila sicer opravljena v enem dnevu, potreboval tri dni.

Zato se je odločil, da bo zagovor doktorata na univerzi v Leuvnu, streljaj od Bruslja - spremljal preko Zooma.

V Sloveniji se pogosto sliši, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Kar se tiče letalskega prometa pa tako bolj velja nekaj drugega – da je povsod hudo, doma pa najhuje.

»To so te lepote prostega trga na področju letalskega prevoza, ko jih aplicirate na raven majhne države, ki ni center sveta. Ali vsaj Evrope. Ko je nekdanja Adria Airways šla v stečaj in ko se je Šarčeva vlada odločila, da ne bo ustanovila novega nacionalnega prevoznika, je bil glavni argument zagovornikov te odločitve, da bo trg poskrbel za povezljivost Slovenije s svetom. Tuji letalski prevozniki bodo prevzeli lete Adrie, cene bodo nižje in davkoplačevalci bodo na boljšem, ker jim ne bo treba več subvencionirati izgubarske Adrie. To so bile seveda mokre sanje malikovalcev trga,« opozarja Damijan in navaja, da so mnoge za Slovenijo pomembne destinacije ostale nepokrite, Slovenija pa je ob tem izgubila povezave tako, da postajajo nadaljevalni leti nesmiselni, saj pot po novem traja več dni, ker ni primernih nadaljevalnih letov.

Zadnji podatki kažejo, da je bankrot Adrie Slovenijo močno odrezal od sveta.

V prvem polletju letos je bil denimo letalski promet (število komericalnih letov) v balkanskih državah za okrog polovico nižji glede na prvo polovico predcovidnega leta 2019, v EU državah je bil v povprečju nižji za dve tretjini, v Sloveniji pa za več kot tri četrtine.

Le 6 držav je doživelo večji upad povezljivosti od Slovenije.

Na to smo opozarjali že ob ukinitvi Adrie Airways, ko je večni gospodarski minister Zdravko Počivalšek obljubljal ustanovitev novega prevoznika.

Potem pa je postalo jasno, da država to želi narediti z evropskim denarjem na način, ki ni dovoljen. In vse skupaj je padlo v vodo.

Že pred začetkom covid-krize lani (januarja in februarja) je bilo število letov v/iz Slovenije za okrog 40 odstotkov nižje kot v istem obdobju leta 2019.

Tudi po okrevanju v lanskih poletnih mesecih je letalski promet v EU okreval bistveno bolj kot v Sloveniji.

Medtem ko se je v večini članic EU letošnji letalski promet po odprtju v drugem četrtletju občutno okrepil, v povprečju za dobrih 200 odstotkov, v Sloveniji pa se je v istem času okrepil le za dobrih 50 odstotkov.

Spletni portal Simple Flying poroča, da naj bi v prvi polovici letošnjega leta prek brniškega letališča potovalo le 8,9 odstotka potnikov glede na prvo polovico predcovidnega leta 2019.

Air Serbia - pomoč Kitajske
Poleg potnikov je Air Serbia med pandemijo v državo dostavljala tudi velike količine zaščitne opreme in cepiv. Slovenija pa je bila odvisna od tujih letalskih družb in dragih posrednikov. Sedanja vlada pa je rešitev našla - v vojaškem Spartanu, ki pa nima civilne uporabe. Vir: Twitter

V Srbiji, ki je po stečaju letalskega prevoznika JAT ustanovila novo družbo Air Serbia, je tako letalski promet v prvi polovici leta 2021 glede na leto 2019 manjši le za polovico.

Podobno v Črni gori, ki je po stečaju nacionalnega prevoznika bliskovito ustanovila novega – letalski promet je nižji le za 60 odstotkov.

Še bolje je v Albaniji, kjer imajo lastno letalsko družbo Air Albania; tam je letalski promet nižji le za 40 odstotkov.

Celo Albanija je letos več kot dvakrat bolje povezana s svetom kot Slovenija, trenutno celo predsedujoča EU.

Le 6 držav je doživelo večji upad povezljivosti od Slovenije.

Jakov Fabinger v svojem članku na spletni strani Simpe Flying razkriva še več: »Letališče Ljubljana, edino letališče z rednimi potniškimi prevozi v Sloveniji, je v prvih šestih mesecih leta 2021 doseglo manj kot 9 odstotkov prometa za leto 2019. Slovenski letalski sektor se sooča s precej globljo krizo kot drugi evropski sektorji, ker se je Slovenija odločila, da ne bo ustanovila drugega nacionalnega letalskega prevoznika po propadu Adrie Airways. V enem izmed najslabših letalskih rezultatov na svetu v šestih mesecih med januarjem in junijem 2021 je Slovenija dosegla le 8,9 odstotka potniškega prometa, ki ga je imela v enakem obdobju leta 2019, kažejo številke Fraporta.«

Razlogov za takšen fiasko je veliko, predvsem pa Fabinger izpostavlja, da »ni bilo in še vedno ni politične volje«, da se ustanovi novi letalski prevoznik v Sloveniji.

Vir: Twitter

Ob tem je »vsa Slovenija je na stičišču večjih evropskih letališč, kot sta Benetke in Dunaj, pa tudi Zagreb, Trst in Trbiž.«

In zato Slovenija več mesecev v torek, sredo in četrtek sploh ni imela letov.

Air Slovenia in Zdravko Počivalšek
Od novega letalskega podjetja so ostale samo prazne besede - imamo pa že predlog nove grafične podobe - in nič več... Vir: Twitter

»Tudi brez omejitev Slovenija ni donosen trg za tuje letalske prevoznike. Zaradi bližine Zahodne Evrope so potovanja z avtomobilom privlačna alternativa letenju in zmanjšujejo povpraševanje po letih,« ugotavlja novinar.

Potniki zato odhajajo v soseščino, v Celovec, Gradec, Benetke, Zagreb ali na Dunaj.

Koliko škode pa zato trpi slovensko gospodarstvo - še nihče ni niti poskusil izračunati.

V Sloveniji se pogosto sliši, da je povsod lepo, doma pa najlepše.

Kar se tiče letalskega prometa pa tako bolj velja nekaj drugega –, da je povsod hudo, doma pa najhuje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke