Laži osamosvojitve (2): Odcepitev Slovenije je bila kršitev mednarodnega prava, ki so jo posnemali še marsikje

Trideseta obletnica »osamosvojitve Slovenije« mineva na običajen način: s prikazovanjem črno-belih slik in utrjevanjem mitov, ki jih vztrajno krepi tudi politični vrh države.

Eden od uveljavljenih mitov je, da zaradi plebiscitne odločitve državno vodstvo ni imelo druge možnosti, kot pa 25. junija leta 1991 razglasiti neodvisnost nove države.

To seveda ni res.

Na plebiscitu so prebivalci Slovenije odločili samo, da želijo samostojno državo. 

Kako do nje - o tem na lističu ni pisalo nič, tudi časovne roke in interpretacijo člena, ki govori o nujnih ukrepih za uresničitev te odločitve so pozneje dodali politiki oziroma tedanja Demosova vlada.

Pot za ustanovitev države – enostransko in tudi z uporabo sile – je izbral tedanji politični razred.

Ta tudi v polni meri nosi posledice za vse, kar je to povzročilo in na kar je vplivalo.

Po eni strani je, zaradi podpore Nemčije in še nekaterih evropskih držav to omogočilo hiter nastanek samostojne države.

Res je, realno je odstotek se vecji tj 60%. Revscina na kubik, pa tolk so obljubljali in se sirokoustili, kako bo v kapitalizmu 3x boljse

— CheGuevara (@Che27Che) June 21, 2021

Po drugi strani je legitimiralo enostranske, nasilne odločitve pri razpletu jugoslovanske krize in posredno vplivalo na podobne enostranske, nasilne odločitve, ki so bile nato kopirane tudi na Hrvaškem (SAO Krajina), v BiH (AP Zahodna Bosna, Republika Srbska, Herceg-Bosna), na Kosovu (razglasitev neodvisnosti t. i. R Kosova leta 2008), v Makedoniji (poskus odcepitve zahodne Makedonije ob uporu albanske OVK leta 2000) itd.

GDP #growth during Yugoslav times was much higher than after the breakup in all successor states, except Montenegro. For Kosovo data is available only from 2000 onwards. #Yugoslavia pic.twitter.com/hbhtjt3Hov

— wiiw (@wiiw_ac_at) June 21, 2021

Zelo podobne so bile nato odločitve podobnih entitet v Gruziji, Ukrajini, Azerbajdžanu in Čečeniji.

V Sloveniji domače zgodovinopisje ravnanje slovenskih oblasti sicer praviloma ne ocenjuje na ta način.

Povsem drugače pa je v tujini, kjer ne dvomijo v to, da je slovenska odcepitev v pomembni meri prispevala tudi h krvavemu izteku razpada SFRJ.