Kolektivni izgoni: Grčija obtožena »potiskanja« nemočnih beguncev brez hrane in vode nazaj na odprto morje

Tožba pred Evropskim sodiščem za človekove pravice je te dni razkrila brutalne metode, ki jih Grčija uporablja v boju proti nezakonitim migracijam.

Tožbo je sprožila nevladna organizacija Pravni center Lezbos, nanaša pa se na incident iz lanskega oktobra.

Tedaj je ribiška ladja iz turške luke Marmaris odplula na pot proti Italiji, na krovu pa je bilo okoli 200 ljudi, med njimi 40 otrok in ena noseča ženska.

Case against Greece before @ECHR_CEDH, report of a pushback that is shocking but not singular: masked men beating up migrants with batons, taking their belongings, leaving them abandoned at sea with no food, water, life jackets or means to call for help. https://t.co/l2v1NN6e8z

— Dana Schmalz (@DanaSchmalz) April 26, 2021

Južno od Krete so zaradi nevihte zašli v težave in na pomoč poklicali grško obalno stražo.

Namesto da bi beguncem pomagali, so do ladje priplule ena večja in dve manjši patruljni ladji grške obalne straže.

Ladjo z begunci so sredi nevihte zadrževali pet ur, dokler niso na dveh gliserjih prispeli grški komandosi.

Na vsakem je bilo okoli 15 komandosov. Vsi so imeli maske in orožje.

Takoj so se povzpeli na ladjo in pričeli pretepati begunce.

Razdelili so jih v dve skupini, jih preiskali in jim odvzeli osebne predmete, predvsem potne liste, denar in telefone.

AFT210.) 19 MART 2021
TT acans haberi

TURKEY accuses "arch-enemy" Greece's coast guard of throwing handcuffed migrants into the sea without life jackets, which according to TURKEY led to three people drowninghttps://t.co/OUp617bnmW

— SCAN_Monitor (@SCAN_Monitor) April 26, 2021

Nato so begunce potisnili v majhne rešilne čolne, jih odvlekli nazaj do turških ozemeljskih voda in pustili tam brez hrane, vode ali rešilnih pasov in brez možnosti, da pokličejo na pomoč.

Do trenutka, ko jih je pobrala turška obalna straža, je nato minilo 24 ur.

»Bilo je, kakor da bi gledali film. Možje iz gliserjev so poskakali na ladjo, kričali in vpili, vsi so imeli nože in z balaklavami zakrite obraze, bili so v črnem in maskirani. Začeli so ljudi tepsti s palicami in iskali kapitana. Udarili so me v obraz in mi polomili očala… Razumem, da nas ne marajo, toda lahko bi nas poslali nazaj v Turčijo brez potrebe po nasilju. In ko so nas pustili na reševalnih čolnih sredi morja, smo mislili, da bomo umrli,« je dejal Mahmoud, eden od očividcev dogodka za britanski Guardian.

Tožba grške nevladine organizacije navaja, da je omenjen postopek postal standardna procedura grške obalne straže od marca 2020, ko je Ankara, zato da bi pritisnila na Bruselj, štirim milijonom registriranih beguncev na svojem ozemlju dejala, da jim ne bo več preprečevala odhoda proti Evropi, kot je bilo sicer dogovorjeno leta 2016, z dogovorom EU in Turčije.

Grčija se je odzvala z ustavitvijo vseh azilantskih postopkov in uvedbo vse bolj brutalne taktike postopanja z begunci in migranti, da bi jih na ta način prestrašili pred poskusi potovanj proti državam Evropske unije.

At least 18,000 unaccompanied child migrants have disappeared after arriving in European countries including Greece, Italy and Germany... https://t.co/mNZo7kBKYJ

— Michele Riondino (@RiondinoMichele) April 26, 2021

Točno število teh »potiskov nazaj« na morju je težko ugotoviti, toda novinarji so jih zabeležili več sto.

V nekaterih primerih begunce pustijo sredi morja v reševalnih čolnih, ali pa v njihovih ladjah, toda šele potem, ko jim najprej onesposobijo motorje.

V nekaterih primerih so jih poslali nazaj celo tedaj, ko so vendarle uspeli doseči grško ozemlje.

V vsaj dveh primerih pa so begunce pustili na nenaseljenih otokih.

In v najmanj enem primeru je evropska obmejna služba Frontex te primere prikrivala.

Takšni kolektivni izgoni so mednarodnopravno prepovedani.

»'Potiskanje nazaj' sploh ni pravi pravni pojem. Gre za odločitev oblasti, da namerno zapustio ljudi na morju in ogrozijo njihova življenja, brez možnosti, da kogarkoli pokličejo in brez možnosti, da zahtevajo azil,« opozarja Natasha Ntailiani, pravnica Pravnega centra Lezbos, ki zastopa nekatere od prizadetih beguncev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Images from the dirty war on #Syria.
-Soldiers executed in Palmyra.
-Damascus Uni students at a vigil after a rebel mortar killed architecture students.
-Yara Abass, Syrian war correspondent killed in war.

Who protects Syria's women, its future? The US? https://t.co/nDPrs4HYcy pic.twitter.com/yOHnqwmyLf

— Susan Dirgham (@SusanDirgham) March 16, 2021

Vendar ni povsem jasno, ali bodo pravniki uspeli.

Skrbi jih lanska odločitev sodišča, da Španija ni prekršila pravice dveh oseb, ki sta bili izgnani iz enklave Melilla, ker sta poskusili vstopiti kot del večje skupine.

Ena od begunk, Jara iz Damaska pa je dejala, da je bila zanjo »šokantna izkušnja« spoznanje, da je Evropi vseeno za človekove pravice in človeško dostojanstvo. In da bo vseeno še poskusila priti v Evropo, kajti »ne more si zgraditi življenja v Siriji ali Turčiji.«