Nova nevarnost: Odkrili prvo rekombinacijo dveh sevov koronavirusa

Evropska unija je doslej uspela cepiti le 4 odstotke svojega prebivalstva. Ta zamuda pa bo imela resne posledice, saj se koronovairus neprestano širi in ob tem tudi mutira in prilagaja.

In zato je zelo verjetno, da nas pred poletjem res čaka še tretji val, pri njem pa so najbolj problematične prav nove različice koronavirusa SARS-CoV-2.

Poleg njih pa se dogajajo tudi rekombinacije.

Exclusive: Two variants have merged into heavily mutated coronavirus | New Scientist https://t.co/eDa5M3rNTc

— Mr Frewster (@MrFrewster) February 24, 2021

Dve različici virusa SARS-CoV-2, ki povzroča koronavirusno bolezen Covid-19 sta namreč svoje genome, kot poroča New Scientist, prvič kombinirali tako, da je nastala „zelo mutuirana hibridna različica“ koronavirusa.

Rekombinacija je bila odkrita v soju virusa iz Kalifornije, odkrila pa jo je Bette Korber.

Gre za rekombinacijo zelo prenosljivega virusa B.1.1.7, ki je bil najprej odkrit v Veliki Britaniji z različico B.1.429, ki so jo odkrili v Kaliforniji in je vzrok zadnjega vala primerov v Los Angelesu, saj ima nekatere mutacije, ki zmanjšujejo učinkovitost protiteles.

“researchers found that most T-cell responses to coronavirus vaccination or previous infection do not target regions that were mutated in two recently discovered variants”

Antibodies play the ball, T cells play the manhttps://t.co/U5hz06MhAL

— Odoreida (@odoreida) February 24, 2021

Omenjeno rekombinacijo so odkrili v laboratoriju Los Alamos.

Šlo naj bi za prvo rekombinacijo dveh različic virusa v tej pandemiji.

Še decembra in januarja so raziskovalci poročali, da ob sekvencioniranju genov doslej niso odkrili nobene rekombinacije virusov, čeprav je bilo to pričakovano in ni nič nenavadnega.

Za razliko od navadnih mutacij, kjer se spremembe povečujejo skozi čas, se v primeru rekombinacij več sprememb zgodi hkrati.

Včasih to virusu ne prinese nobenih prednosti – toda občasno se to lahko zgodi.

Rekombinacije lahko namreč privedejo do novih in še nevarnejših sevov virusov.

Do zadnje rekombinacije bi lahko prišlo tudi zaradi obstoja več sevov virusa, ki lahko istočasno okužijo človeka.

„Lahko bi prišli do točke, ko se bo to pričelo dogajati v znatnejši meri,“ ocenjuje Sergei Pond z univerze Temple v Pensilvaniji, ki rekombinacije primerja s tisoči sekvenc genoma virusa , ki se nahajajo v dostopnih podatkovnih bazah.

Kot ocenjuje sam, doslej še ni bilo bolj razširjene rekombinacije, vendar je to „samo vprašanje časa in ne, ali se bo zgodilo.“

While the efficacy of #vaccines on mutated #Covid19 strains are under debate, the tightening of #quarantine models to contain the threat from highly infectious #coronavirus variants is damping hopes of swift rebound in international air #travel.@htTweetshttps://t.co/VMLjPW56ne

— HT Life&Style (@htlifeandstyle) February 24, 2021

Za zdaj je mogoče reči le to, da ima novi rekombinirani virus mutacijo B.1.1.7, ki se imenuje Δ69/70 in različico britanskega virusa naredi bolj prenosljivo, istočasno pa ima tudi mutacijo različice B.1.429, imenovano L452R, ki se lahko bolje upre protitelesom.

Rekombinacija torej omogoča virusu, da je bolj infektiven, hkrati pa bolj odporen na protitelesa, je opozorila Bette Korber.

Zato bi bilo res potrebno pospešiti cepljenje na maksimalno hitrost, sicer bomo virusu sami dali nove priložnosti, da postane še nevarnejši, kot je že.