REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nezaščiteni »žvižgači«: »Bavčar oproščen, Gale nasrkal. Nekaj je zelo gnilega v deželi slovenski«

Nezaščiteni »žvižgači«: »Bavčar oproščen, Gale nasrkal. Nekaj je zelo gnilega v deželi slovenski«Afera maske: Ivan Gale in Zdravko Počivalšek. Vir: Twitter

Uslužbenca Zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta so po informacijah Televizije Slovenija (TVS) včeraj poklicali k direktorju zavoda Tomiju Rumpfu na zagovor pred izredno odpovedjo zaposlitve.

Med drugim naj bi mu očitali sklepanje domnevno škodljivih pogodb pri nabavah zaščitne medicinske opreme in neustrezno komunikacijo z mediji.

Med drugim naj bi mu očitali sklepanje domnevno škodljivih pogodb pri nabavah zaščitne medicinske opreme in neustrezno komunikacijo z mediji.

Na zagovor so zaradi sumov domnevnih nepravilnosti v zvezi s podpisi pogodb ob nabavi zaščitne opreme poleg Galeta poklicali tudi nekdanjega direktorja Zavoda za blagovne rezerve Antona Zakrajška in njegovega namestnika Alojza Černeta, ki je bil podpisnik večine pogodb o nabavah zaščitne opreme, je poročala televizija.

Gale je aprila na TVS spregovoril o domnevno spornih poslih Zavoda pri nabavi zaščitne opreme.

V začetku avgusta pa je ovadil Rumpfa in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki mu je očital negospodarno rabo javnih sredstev ob večmilijonskem poslu za dobavo zaščitnih mask s podjetjem Hmezad TMT.

Poslovnež Joc Pečečnik, obrambni minister MAtej Tonin (fotografira Pečečnika) in Zdravko Počivalšek (skrajno desno). Vir: Twitter
Poslovnež Joc Pečečnik, obrambni minister Matej Tonin (fotografira Pečečnika) in Zdravko Počivalšek (skrajno desno). Vir: Twitter

Proti ministru Počivalšku je Gale konec avgusta vložil novo kazensko ovadbo zaradi posla s podjetjem Acron, pri katerem naj bi bila država oškodovana za najmanj 1,2 milijona evrov.

Vse to kaže, da ima Slovenija še en, resen problem –, da namreč nima posebne zakonske zaščite »žvižgačev« in tistih, ki prijavljajo nepravilnosti.

Takšen zakon bi lahko omogočil, da se ne bi dogajalo to, kar se sedaj očitno dogaja Galetu – maščevanje vodilnih, ki poskušajo tistega, ki je prijavil kraje državnega premoženja vreči iz službe.

Vse to kaže, da ima Slovenija še en, resen problem –, da namreč nima posebne zakonske zaščite »žvižgačev« in tistih, ki prijavljajo nepravilnosti.

Za razliko od Slovenije, morajo v sosednji Hrvaški podjetja sprejeti pravilnik za prijavo nepravilnosti in določiti osebo, ki bo skrbela za njegovo izvajanje.

Kazen za kršitev teh odredb je od 10.000 do 30.000 kun.

Prijavitelje nepravilnost ob tem ni mogoče vreči iz služb, za to pa so odgovorni ne samo v javni upravi, pač pa tudi v podjetjih.

V primeru, da se nepravilnosti ne raziščejo, lahko žvižgač nepravilnosti prijavi dalje javnemu pravobranilcu.

Identiteta prijavitelja se mora varovati, delodajalec pa prijavitelju ne sme odpovedati delovnega razmerja, mu preprečiti napredovanje, zmanjšati ali odpovedati plače in ga prav tako ne sme premestiti na drugo delovno mesto.

Devetnajsti protesti v Ljubljani
Protesti ... Vir: Twitter

Prijava nepravilnost tudi ne velja za kršitev poslovne skrivnosti.

Identiteta prijavitelja se mora varovati, delodajalec pa prijavitelju ne sme odpovedati delovnega razmerja, mu preprečiti napredovanje, zmanjšati ali odpovedati plače in ga prav tako ne sme premestiti na drugo delovno mesto - na Hrvaškem.

Zanimivo je, da imajo podobne zakone ne samo države Evropske unije, pač pa tudi BiH, Srbija in Makedonija.

V teh državah predstavljajo resen problem napake samih zakonov ali pa slabo izvajanje zakonov.

Znani so primeri, ko so se prijavitelji nezakonitosti znašli v dolgotrajnih postopkih zaradi izgube zaposlitve.

Tudi modeli, po katerih se nepravilnosti lahko prijavljajo samo uslužbencem istega podjetja so se izkazali za slabe.

Te osebe, ki naj bi skrbele za zaščito prijaviteljev nepravilnosti namreč pogosto postavljaj direktorji, prav direktorji pa so najbolj pogosto povezani s korupcijo, opozarjajo strokovnjaki v državah zahodnega Balkana.

V Srbiji je bil zakon o zaščiti žvižgačev sprejet že leta 2014.

Protesti zaradi zaščitne opreme - Ljubljana
Protesti zaradi zaščitne opreme - Ljubljana. Vir: Twitter
Ker je nenavadna koalicija vladnih in opozicijskih strank nedavno sprejela zakon, ki onemogoča delovanje vard bi bilo prav, če bi v proceduro čim prej vložili tudi poseben zakon o zaščiti žvižgačev.

Položaj prijaviteljev v Srbiji je danes zato nekoliko boljši, toda v praksi je veliko težav.

Znan je primer nekdanjega direktorja urgentne Reševalne postaje v Beogradu, dr. Borka Josifovskega, ki je razkril, kako so povezani pogrebniki in zdravniki nujne medicinske pomoči, ki so se odzivali na klice umirajočih, nato pa je bil deležen maščevanja vpletenih na visokih položajih in prestal, kot sam pravi - pekel.

To metodo pa sedaj poskušajo vodilni očitno uporabiti tudi v Sloveniji - proti Ivanu Galetu.

Če bi imeli uveljavljen zakon o žvižgačih pa bi bil Ivan Gale varen vsaj pred izgubo delovnega mesta in najhujšimi oblikami šikaniranj.

Ker je nenavadna koalicija vladnih in opozicijskih strank nedavno sprejela zakon, ki onemogoča delovanje vard bi bilo prav, če bi v proceduro čim prej vložili tudi poseben zakon o zaščiti žvižgačev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek