REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Namerno so puščali bolnike umreti - odkril pošastno navezo zdravnikov in pogrebnikov, nato pa prestal pekel

Namerno so puščali bolnike umreti - odkril pošastno navezo zdravnikov in pogrebnikov, nato pa prestal pekelŽvižgač (levo) in Beograjska urgenca (desno)

Na nedopustno in grozljivo prakso Beograjske nujne medicinske pomoči je nadrejene opozoril tedanji direktor službe nujne medicinske pomoči v Beogradu, dr. Borko Josifovski.

Kmalu zatem je šel skozi pekel, tako poklicno kot v zasebnem življenju, novo upanje pa mu vzbuja včerašnja razsodba Višjega sodišča v Beogradu.

Višje sodišče v Beogradu je namreč presodilo v korist "žvižgača" dr. Borka Josifovskega, nekdanjega direktorja Beograjske nujne medicinske pomoči, ki je leta 2005 razkril dno dna lastnega poklica in človeške narave: pogubno "sodelovanje", ki je ob klicu na pomoč na smrt bolnih, potekalo med zdravniki iz reševalnih vozil in pogrebniki.

"Nisem okleval, da obvestim javnost, da naj bodo ljudje, bolniki in svojci, ki kličejo nujno medicinsko pomoč zelo previdni in pozorni, kajti če nekdo pokliče rešilca zaradi tega, da se nekoga oživlja, a pomoč dejansko izostane, potem je to kriminalno dejanje in o tem zagotovo ni mogoče molčati," je po razsodbi povedal Josifovski za beograjsko televizijsko postajo N1.

Odpuščeni direktor nujne pomoči - Beograd
Dr. Borko Josifovski

Sodišče je po13-ih letih ugotovilo, da je bila Josifovskemu prizadejana škoda zato, ker je po svojih opozorilih prejel (nezakonito) odpoved delovnega razmerja, pa tudi iz razloga, ker nihče od pristojnih ni storil prav ničesar v zvezi z njegovimi ovadbami zoper storilce teh ostudnih dejanj.

Trinajst let je bil potisnjen na rob družbe, stigmatiziran in nezaželen. Trinajst let je živel s pečatom "osebe, ki je klevetala kolege". Trinajst let so si vzela sodišča, da bi mu priznala, da ima prav. In da je s svojim pogumnim dejanjem marsikomu, ki je v Beogradu potreboval in bil odvisen od pomoči reševalcev - rešil življenje.

In kaj je bil sploh njegov domnevni greh? To, da je Ministrstvu za zdravje kazal na pošastno prakso, ki jo je zaznal.

S svojim pogumnim dejanjem je marsikomu, ki je v Beogradu potreboval in bil odvisen od pomoči reševalcev - rešil življenje.

Dr. Josifovski je namreč, kot je razvidno tudi iz sodnega zapisnika, na sodišču izpovedal naslednje:

"Opazil je, da posamezni dispečerji klice prve stopnje urgentnosti, to pa so umirajoči pacienti, usmerjajo določenim zdravnikom, ne oziraje se na to, kako oddaljeni so od mesta, kjer je treba intervenirati. V teh okoliščinah so zdravniki prišli na intervencijo po daljšem preteku časa od tistega, ki je običajen za druge zdravniške ekipe nujne medicinske pomoči in so nato ugotovili 'smrtni primer' neprimerljivo pogosteje kot druge zdravniške ekipe. Ob tem sploh niso niti poskušali z reanimacijo bolnika ... Nato so, takoj po odhodu reševalnega vozila, na vrata družine preminulega že trkali predstavniki vedno istih zasebnih pogrebnikov, ki so jim ponujali svoje storitve. Naslove so izvedeli od zdravnikov iz reševalnih vozil nujne medicinske pomoči, ki so od pogrebnika v zahvalo prejemali denarno 'nadomestilo'."

Ambulantni avto - Beograd
Nujna medicinska pompč lahko včasih vozi tudi precej počasi.

Josifovski je (zaman) opozarjal srbsko ministrstvo zdravja, da nekateri zdravniki z reševalnim vozilom namerno niso prišli pravočasno k bolniku in da se zanalašč niso lotevali oživljanja pacientov, da bi izbranim zasebnim pogrebnim podjetjem zagotovili zaslužek.

Najmanj pet državnih institucij, med katerimi so srbsko zdravstveno ministrstvo, policija in tožilstvo, so Josifovskemu storile krivico, je sedaj ugotovilo sodišče.

Nemudoma so ga odstavili s položaja direktorja Beograjske reševalne postaje, ne da bi kdorkoli preveril njegove navedbe, kmalu pa so ga odpustili, drugega dela pa ni dobil.

Pred leti, ko se je začelo sojenje, pa je bilo vse obrnjeno na glavo: sprva so ga razglasili za obrekljivca, ki kazi ugled zdravstvene službe in vznemirja javnost.

In to ni vse - vsa pretekla leta je bil tarča hudih groženj zaradi tega, ker je opozarjal na nevarnosti, ki prežijo na tiste, ki so potrebni nujne medicinske pomoči. Nemudoma so ga odstavili s položaja direktorja Beograjske reševalne postaje, ne da bi kdorkoli preveril njegove navedbe, kmalu pa so ga odpustili, drugega dela ni dobil ...

Diskreditirali so ga na vse možne načine, oklicali za državnega sovražnika, osebo, ki je "ogrozila delo Beograjske službe za nujno medicinsko pomoč".

Pogrebniki - Beograd
Smrt je bila v Beogradu poceni - 300 evrov za vsakega pacienta, pri katerem so podkupljivi zdravniki nekoliko "počakali." 

Vse se je obrnilo na glavo; njegove obtožbe zoper kriminalno navezo posameznih zdravnikov-reševalcev in pogrebnikov, vsa dejstva, ki jih je predstavil pristojnim, so bila pometena pod preprogo, prikrivana ali pa se je z njimi manipuliralo. Pravica je bila slepa - sodilo se je njemu, namesto da bi na zatožno klop sedli tisti, odgovorni za nepotrebne smrti nič hudega slutečih bolnikov.

"Ženska, ki je zdaj na čelu komisije Ministrstva za zdravje za boj proti korupciji, ki je bila takrat v policiji, je dejala, da je opravila nekaj preiskav, a z enostavnim vpogledom v to, kar je predložila tožilstvu, lahko vidimo, da je popolnoma enaki izjavi sestavila in prepisala, kot da bi dva zdravnika podala izjavi", poroča N1.

Najhujše je bilo, da so v predhodnih sojenjih sodniki sprejeli te očitno ponarejene dokumente kot pravno veljavne in na podlagi le-teh odločali nepravilno.

"Pozneje so preiskave vendarle pokazale, da je bilo vse, o čemer sem govoril, resnično in da ljudem v odločilnih trenutkih ni bila dana pomoč zaradi honorarjev, ki so jih zdravnikom plačali zasebni pogrebniki", poudarja Josifovski.

Kot zdravnika in prvega človeka nujne medicinske pomoči v Beogradu so se ga znebili v montiranem procesu in zahvaljujoč ponarejeni dokumentaciji.

"Najhujše je bilo, da so v predhodnih sojenjih sodniki sprejeli te očitno ponarejene dokumente kot pravno veljavne in na podlagi le-teh odločali nepravilno, vse do sedaj. Upam pa, da je sedaj vsemu temu konec in da je ta sodba mejnik v takšni praksi", pravi Josifovski.

"Upam, da bodo v prihodnje sodili po pravici," pristavi in ne pozabi omeniti "pogumnega in odločnega sodnika, ki je bil gotovo pod velikim pritiskom, vendar je na koncu 'v imenu ljudstva' pravično presodil."

Na zadnje je bil v Srbiji sprejet Zakon o žvižgačih, na podlagi katerega je bil tudi dr. Borko Josifovski deležen zaščite, ki je v končnici pripeljala do najnovejše sodne razsodbe Višjega sodišča, ki prestavlja zgodovinski premik v Srbiji. Upa, da bo taka odločitev motivirala tudi druge, ki bi želeli prijaviti podobne primere zavržnih praks in korupcije, pa tudi, da bo vplivala na državne organe.

Kalvarijo, ki ga je v vseh teh letih doletela, seveda obžaluje, vendar pravi, da ne bi prav nič storil drugače. Ni mogel molčati. 

"Če imamo zdaj sodno odločbo, ki izrecno navaja, da tožilstvo ni storilo ničesar, lahko upamo, da bo tožilstvo to razumelo kot dokaz, da mora spremeniti svoje stališče in začeti delovati tudi po prijavah žvižgačev in po prijavah državljanov. To se mora zgoditi, ker ta družba sicer ne more drugače preživeti, če vsi bodo obračali glavo stran in se delali, da je vse v redu," sklene Josifovski.

Kalvarijo, ki ga je v vseh teh letih doletela, seveda obžaluje, vendar pravi, da ne bi prav nič storil drugače. Ni mogel molčati. Zato je njegova vest mirna. Ne nazadnje, je odločitev opozoriti pristojne ali javnost na nepravilnosti izrecno na plečih posameznika, torej individualna.

Krsta

"Človek je ali pripravljen to narediti, ker je pač takšen po naravi, tako je vzgojen in naravnan, preprosto - tako sta mu začrtani življenjska pot in načela ... Preprosto, nekdo bo ali skočil iz višine v vodo ali ne bo to naredil nikoli," dodaja najbolj znan žvižgač v Srbiji.

Kolikšne pa so bile razmere potencialnih zlorab, ki jih je razkril, priča tudi dejstvo, da beograjska nujna medicinska pomoč letno sprejme 3000 klicev, ki se končajo s smrtnim izhodom.

Analitiki opozarjajo, da je sicer skrb vzbujajoče, da niti do danes niso javno znana imena zdravnikov, ki so, kot je zatrjeval dr. Josifovski, namerno puščali bolnike umreti le zato, da bi nato od pogrebnega podjetja prevzeli provizijo v višini 300 evrov.

Še niso znana imena zdravnikov, ki so namerno puščali bolnike umreti le zato, da bi nato od pogrebnega podjetja prevzeli provizijo v višini 300 evrov.

Javnost v Srbiji sedaj pričakuje, da bo roka pravice dosegla tako tiste, ki so prejemali denar, ko so puščali bolnike umreti, kot pogrebnike, ki so spodbujali takšno početje in zdravnikom mastno plačevali zanj. Nato pa od žalojoče družine brez kančka slabe vesti in kar je še bolj pomembno - brez konkurence - služili velike vsote z nakopičenimi pogrebnimi storitvami.

Zato tudi za Josifovskega še ni konec boja. Vsem pa je jasno, da - če bi afera dobila pravi epilog ob pravem času, že leta 2005, "kasneje ne bi bilo drugih tragičnih afer v srbskem zdravstvu, ki so terjale človeška življenja."

"Dokler nepridiprave, torej storilce kaznivih dejanj, ki so sodelovali v mojem preganjanju, ne bodo postavili pred sodišče, ne moremo pričakovati boljše družbe", sklene Josifovski.