sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
»Odstopljeni« Hojs je usmerjal delo policistov med protesti, se sedaj tiho vrača, da bi znova nezakonito vplival na policijo?
Aleš Hojs ni uspel preprečiti preiskave Počivalška in NPU-ja. Se po lažnem odstopu sedaj vrača na prizorišče zločina, da popravi zamujeno?
Na to kažejo nekatera nova dejstva.
»Odstopljeni« minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je tudi ob svojem odstopu odkrito pritoževal nad dejstvom, da mu sedanja zakonodaja ne omogoča vplivanja na operativno delo policije.
Njegovi nenavadni razlogi za odstop – češ da je policija povezana z »udbomafijo« in v resnici politična, kar so vsi predstavniki policijskih organizacij in sindikatov z ogorčenjem zanikali - so se dali razumeti tudi kot prvi dokaz, da je minister poskusil ustaviti postopke NPU proti Zdravku Počivalšku, vendar mu tega kljub kadrovskim spremembam, ki jih je izvedel (zamenjava direktorja NPU in policije) ni posrečilo. In da je zato odstopil
Sedaj se je izkazalo, da Hojs najverjetneje sploh ni odstopil. Manda zaradi Covida-19.
Predsednik vlade bi moral o odstopu obvestiti DZ, vendar je raje kršil poslovnik DZ, kar se doslej še nikoli ni zgodilo.
Sankcije za kršitev niso predvidene - verjetno za to, ker nihče ni doslej niti pomislil na to, da bi predsednik vlade lahko preprosto zamolčal nepreklicni odstop svojega ministra.
In ne samo to.
Njegovo tiho vrnitev na funkcijo – kajti predsednik vlade o njegovem »nepreklicnem odstopu« sploh ni obvestil Državnega zbora – bi lahko razumeli tudi kot poskus, da se Hojs ponovno poskusi vplesti v delo policije, ki jo je pred tem s samega vrha MNZ javno kompromitiral.
Kot namreč poroča portal necenzurirano.si je namreč v času protestov Hojs obiskoval prostore Operativno-komunikacijskega centra (OKC) policije na Prešernovi cesti v Ljubljani.
Po informacijah portala naj bi Hojs v štabu skušal v določenem delu usmerjati delo policije med protesti.
V tem primeru bi šlo za hujšo kršitev zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki strogo prepoveduje vmešavanje ministrov v policijsko operativo.
Policija je namreč organ, ki je pravno, kadrovsko in organizacijsko ločena od ministrstva za notranje zadeve. Hojs lahko tako zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije, ne sme pa ji odrejati načina dela.
Zanimivo je, da niti Hojs obiskov ne zanika. »Lahko potrdim, da sem bil tam večkrat in da so me bili policisti vedno veseli. Vsaj tako so kazali,« je poudaril.
Na vprašanje, ali je osebno nadzoroval operativno delo OKC in katera navodila je ob teh obiskih dajal uslužbencem policije, ni neposredno odgovoril. »Osebno sem spremljal delo policije na mnogih lokacijah po vsej Sloveniji,« je poudaril Hojs.
Po podatkih Policijske uprave Ljubljana je Hojs prostore OKC obiskal najmanj dvakrat.
Prvič je tja prišel v petek, 29. maja, ob 17. uri in 45 minut, torej tik pred začetkom protestov. Štab je obiskal skupaj z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja policije Antonom Travnerjem in namestnikom Jožetom Senico.
Takratni protesti so bili že šesti v času Janševe vlade. Medtem ko se je tisoč kolesarjev vozilo na območju okrog ograjenega Trga republike, jih je le nekaj sto metrov stran skozi monitorje v štabu policije opazovala Hojs, ki ga je zapustil tri minute pred sedmo uro zvečer.
Tistega večera so se policisti do protestnikov obnašali drugače kot pred tem. Če so do takrat proteste spremljali večinoma mirno, so 29. maja začeli izrekati globe.
Položnice so dobivali ljudje, ki so po oceni policistov nosili transparente z domnevno žaljivimi vsebinami. Množica se je na to odzivala z glasnimi žvižgi in vzklikanjem »smrt fašizmu, svoboda narodu«, čeprav je tožilstvo že pred tem v podobnem primeru zavzelo mnenje, da takšni napisi ne predstavljajo kaznivih dejanj.
»Minister za notranje zadeve ima pravico biti obveščen o dogajanju v policiji. O tem ga ponavadi seznanja generalni direktor policije. Nikakor pa ne sme policistom dajati neposrednih ukazov, odredb ali navodil za opravljanje nalog. Meja je jasna. Politika lahko daje strateške smernice policije, ne sme pa se vmešavati v policijsko stroko,« je jasen dr. Branko Lobnikar, predavatelj na fakulteti za varnostne vede univerze v Mariboru.
Toda če je prisotnost Aleša Hojsa vplivala na delovanje policije, potem je bila ta meja prestopljena.
Zagotovo pa je bila meja zaupanja javnosti v vodstvo MNZ porušena najpozneje tedaj, ko je Hojs na vprašanje, ali ostaja minister ali ne, kljub svoji »nepreklicni« odstopni izjavi – skomignil z rameni.