Najpomembnejša je poplavna varnost: Projekt hidroelektrarne Mokrice je končno dobil enoten pospešek Državnega zbora

Državni zbor je v okviru današnje izredne seje z 79 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save, ki jo je pripravilo 51 poslancev SMC, SDS, SAB, DeSUS, SNS, SD in NSi.

Gre torej za podporo, ki je presegla vsa nasprotja med opozicijo in pozicijo, kar je v teh časih nekaj precej redkega.

Novela predvideva pospešitev projekta gradnje hidroelektrarne (HE) Mokrice.

Dušan Šiško (SNS) je v imenu predlagateljev novele izpostavil, da je »skrajni čas« za pospešitev pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo HE Mokrice in izpolnitev obveznosti z naslova koncesijske pogodbe.

»Najpomembnejše pa je, da se zagotovi poplavna varnost v občinah Brežice in Kostanjevica na Krki. Nedokončana HE Mokrice bi namreč povzročila izgubo celotnega energetskega potenciala Spodnje Save, že zagrajene hidroelektrarne pa bi postale predimenzionirane,« je opozoril.

"Varovati okolje in ohraniti naravo za naslednje generacije ob vzporedni skrbi za razvoj", je minister mag. Vizjak uvodoma poudaril ob napovedi ukrepov, ki bodo omogočali hitrejšo realizacijo projektov, kot je tudi HE Mokrice.  pic.twitter.com/8UzVqYVnhI

— Ministrstvo za okolje in prostor (@rs_mop) April 24, 2020

Novela naj bi odpravila tudi pomanjkljivosti, vezane na gradbeni zakon, na podlagi katerega je treba zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku poleg dokumentacije in presoje vplivov na okolje priložiti tudi dokazila o pravici graditi na vseh zemljiščih, na katere se posega, je dejal Šiško.

Takšna ureditev je v konkretnem primeru gradnje HE Mokrice z vsemi pripadajočimi objekti v praksi neizvedljiva, je zatrdil.

»Naša država bi morala namreč pridobiti in odkupiti okoli 4000 zemljišč, kar pa ni majhen zalogaj. Ravno tako se posamezni deli, sklopi pri gradnji hidroelektrarne gradijo v različnih časovnih obdobjih z različnimi investitorji,« je poudaril.

Novela zato nalaga, da začne upravni organ obravnavati zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s presojo vplivov na okolje brez predložitve lastniške ali druge stvarne pravice na nepremičninah, a ob pogoju, da investitorji predložijo dokazila, še preden se izda gradbeno dovoljenje.

Da ob sedanjih pravilih nadaljevanje projekta izgradnje HE Mokrice po integralnem postopku ni mogoče, je potrdil tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Ministrstvo ima po njegovih besedah informacije, da bo vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku vložena v manj kot mesecu dni, torej se mudi. Sistemskih sprememb ni mogoče izpeljati tako hitro, bo pa gradbeni zakon, ki bo rešil podobne zagate tudi na drugih objektih, po načrtih v celoti prenovljen še letos, je dodal.

Poslanci so danes poudarili, da so slovenske potrebe po električni energiji vedno večje in da se bo treba zato odločiti, kako bomo v naslednjih desetih in več letih pridobivali električno energijo. Menili so tudi, da bo imela novela pozitiven doprinos k državnim in občinskim financam.

Projekt je sicer naletel tudi na precej ovir tudi s strani okoljevarstvenikov. Nedavno, točno pred enim letom ga je na primer uspelo ustaviti devetnajst proučevalcev rib.

V Društvo za preučevanje rib so tedaj na posebni tiskovni konferenci pojasnili svoja stališča do gradnje HE Mokrice, kjer so kot stranski udeleženec s tožbo na upravnem sodišču uspeli doseči razveljavitev okoljevarstvenega dovoljenja.

V društvu so bili tedaj zelo zadovoljni s sodbo upravnega sodišča, ki je na podlagi tožbe društva zahtevalo nov postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, je tedaj na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednica društva Andreja Slameršek.

Po njihovi oceni bi Hidroelektrarna (HE) Mokrice, tako kot ostale HE, spremenila rečni prostor in ogrozila ribje vrste, saj omilitveni ukrepi ne delujejo.

Poudarja, da obstajajo alternative tako glede protipoplavne zaščite kot uporabe obnovljivih virov.

V občini Brežice so na to sodno zmago preučevalcev rib gledali precej drugače.

Opozorili so, da se bo s to »zmago« Društva za proučevanje rib izgradnja HE Mokrice zamaknila »za nedoločljiv čas v prihodnost« in se vprašali,  kakšne bodo posledice in kdo bo prevzel odgovornost za nedokončano poplavno zaščito na poplavnih območjih v občini Brežice, kjer več kot 1.100 prebivalcev že od leta 2011 zaman čaka na zagotovitev varnosti pred poplavami.

Že leta 2017 je časnik Finance zapisal pojasnilo Ministrstva za infrastrukturo, da bi »morebitni zastoji pri gradnji poslabšali tudi poplavno varnost. Veriga spodnje savskih elektrarn je namreč zamišljena kot celota, ob dokončani HE Brežice in nezgrajeni HE Mokrice bi se poslabšala poplavna varnost v občini Brežice …«.

Župan občine Brežice Ivan Molan je glede tega tedaj v dramatičnem tonu izrekel naslednje opozorilo: »Kot župan moram v imenu ogroženih občanov s tem dogajanjem seznaniti javnost in od države, od pristojnih ministrov in od predsednika vlade, dobiti odgovor, kako in kdaj bodo občani občine Brežice zaščiteni pred poplavami in kdaj se bo končala negotovost, s katero nas navdaja vsako veliko deževje. Številna dejanja države kažejo na to, da smo državljani, ki živimo ob meji na obrobju države, pogosto tudi na simboličnem obrobju in na zadnjem mestu, kadar gre za zagotavljanje enakih pravic.«

Prav zato je bila današnja, skorajda enoglasna podpora Državnega zbora temu projektu še toliko bolj pomembna.