Devetnajst proučevalcev rib ustavilo HE Mokrice, sedaj želijo, da se v Sloveniji »ne zgradi nobena hidroelektrarna več«

V Društvo za preučevanje rib so na posebni tiskovni konferenci pojasnili svoja stališča do gradnje HE Mokrice, kjer so kot stranski udeleženec s tožbo na upravnem sodišču uspeli doseči razveljavitev okoljevarstvenega dovoljenja.

V društvu so zelo zadovoljni s sodbo upravnega sodišča, ki je na podlagi tožbe društva zahtevalo nov postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predsednica društva Andreja Slameršek.

Po njihovi oceni bi Hidroelektrarna (HE) Mokrice, tako kot ostale HE, spremenila rečni prostor in ogrozila ribje vrste, saj omilitveni ukrepi ne delujejo. Poudarja, da obstajajo alternative tako glede protipoplavne zaščite kot uporabe obnovljivih virov.

»Menimo, da HE Mokrice, če se bo spoštovala zakonodaja in strokovna dejstva, ne bo mogoče nikoli zgraditi,« je poudarila Andreja Slameršek in dodala, da si bodo prizadevali, da se v Sloveniji ne zgradi »nobena hidroelektrarna več,« kajti Slovenija je »že na maksimumu«.  

Upravno sodišče je nov postopek sicer zahtevalo tako iz postopkovnih kot iz vsebinskih razlogov. Društvo, ki je stranski udeleženec v postopku, med drugim ni imelo dostopa do ihtioloških študij in monitoringa, ki bi morali biti del poročila o vplivih na okolje in so po navedbah društva potrdili uničujoč vpliv na naravo. Teh študij po navedbah društva ni imela niti Agencija RS za okolje (Arso), ki izdaja okoljevarstvena soglasja.

Sodišče je med drugim tudi ugotovilo, da ni bilo izvedenih presoj vplivov na varstvene cilje območij Natura 2000, ter pritrdilo društvu, da morajo biti ugotovitve glede učinkovitosti omilitvenih ukrepov navedene že v okoljevarstvenem soglasju, ne pa preverjane šele v fazi izdaje gradbenega dovoljenja.

Društvo opozarja, da je sta družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in občina prebivalcem gradnjo HE Mokrice predstavila kot edino možnost za protipoplavno zaščito. »Raziskave, primeri dobrih praks ter osnovna biološka in prostorska načela kažejo ravno nasprotno - HE res omilijo manjše poplave, lahko pa povzročijo veliko večje poplave s še hujšimi posledicami, kot smo jih že doživeli,« je dejala krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Barbara Kostanjšek.

Krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Andreja Molan pa je poudarila, da obstajajo rešitve za sonaravno protipoplavno zaščito, ki so se že izkazale za učinkovite. Kot primer je navedla razlivne površine za Donavo pod Dunajem, kjer so uredili mokrišča, mrtve rokave in stranske struge.

Priznala pa je, da strokovnih referenc s področja protipoplavnih zaščit nima, ker jih še ni projektirala.

Na tiskovni konferenci so precej časa namenili tudi pojasnjevanju medijskega in političnega enoumja, ki menda glede predstavitve te zadeve vlada v Brežicah in drugih občinah ob Savi.

Na vprašanje, kako komentirajo dejstvo, da se lokalno prebivalstvo z njimi očitno ne strinja, saj večinoma podpirajo projekt HE Mokrice, je Andreja Molan dejala, da so »do sedaj prišla v javnost le mnenja tistega javnega prebivalstva, ki je nekako na strani tistih, ki trdijo, da je izgradnja hidroelektrarne edina rešitev.«

Na oceno, da je v Brežicah »verjetno demokracija in ni diktature« je Andreja Molnar dejala: »Ne vem, ne bi bila ravno tako prepričana. Tudi na zadnjih volitvah je oblast dobila tako nekako petdesetodstotno podporo, tako da bi rekla, da če je nekdo od lokalnih prebivalcev nekaj rekel, da to velja za celotno Posavje … Mislim, da je bilo skozi medije zelo enostransko prikazano, kakšni so interesi lokalnega prebivalstva.«

Barbara Kostanjšek pa je še podrobneje predstavila domnevne pritiske na društvo in prebivalce, ki so proti gradnji HE Mokrice:

»Tudi na poziv Save smo naredili predavanje, na podlagi telefonskega klica pa smo morali takoj spremeniti naslov predavanja, imel smo velike težave, hoteli so nam predavanje zaračunati kot tržno dejavnost, ko smo želeli predstaviti vpliv elektrarn, v bistvu je bil naš nastop nezaželjen s strani gospoda Vizjaka, ki ni želel, da bi karkoli predstavili. Ves čas je tudi motil tisti dogodek. Z lokalnim prebivalstvom imam veliko stikov in reči moram, da je veliko ljudi zelo prestrašenih i si ne upajo povedati, kaj si mislijo, ker so lokalno veliki pritiski od določenih oseb. Zelo nas skrbi, da so Brežice zelo daleč od največje demokracije, dejansko se tam spodaj izvaja samo enostransko prikazovanje te problematike in druge možnosti ni. Imeli smo tudi primer kolega, ki je bil vabljen v radijski studio, kjer je bil vabljen tudi gospod Barbič in se je moral odpovedati sodelovanju, ker je gospod Barbič pač naredil to kar je pač naredil.«

Na vprašanje, kaj je konkretno naredil gospod Barbič je Kostanjškova dejala, da je »protestiral proti soočenju z drugo stranjo.«

»Spodaj so veliki pritiski, ljudje so prišli in povedali, da si ne upajo na glas govoriti, povedali so nam zelo različne in hude zgodbe in lahko bi vam  marsikaj povedala, ker pa je te ljudi potrebno zaščititi, vam tega ne morem povedati. Niti približno pa se ne morem strinjati s tem, da je tam vso lokalno prebivalstvo za elektrarne,« je dejala Kostanjkšova.

Vendar je nato novinarka z RTV SLO dodala, da je »na nedavni tiskovni konferenci v Brežicah pred desetimi dnevi sedel tudi predstavnik druge politične opcije in ni bilo slišati hudih pripomb na to temo, češ da energetski lobi, če mu tako rečemo, blokira mišljenje druge strani. Tako gospod Lisec kot gospod Zorčič sta bila tam …«

Kostanjškova se je nato odzvala: »Eno je politika, drugo pa so ljudje. Ne vem, kako to tam deluje, mi imamo stik z ljudmi, ki so v stiskah, mi jim poskušamo po najboljših močeh pomagati. Ne delujemo politično.«

V zvezi z izgradnjo HE Mokrice je vztrajala, da »omilitveni in izravnalni ukrepi ne delujejo,« saj je Dravsko polje je najboljši primer za to.

Toda istočasno je član društva Marko Zupančič poudaril, da do »poplav itak prihaja vedno«, ker »poplave so in vedno bodo,« zato je bilo na mestu vprašanje, zakaj potemtakem ne bi raje v Sloveniji imeli še nekaj hidroelektrarn. Na vprašanje, ali lahko člani društva dokažejo, da poplav ob Dravi brez hidroelektrarn danes morda ne bi bilo še več, ne pa manj, člani društva niso imeli odgovora.

Na vprašanje, kako društvo deluje in se financira, pa se je znova odzvala predsednica Barbara Kostanjšek.

»Delujemo že od leta 2010 tako da nismo čisto mlado društvo. Financirani pa nismo od nikjer, tako da delujemo zgolj na prostovoljni bazi, vsi smo zaposleni drugje. Imamo veliko pozivov na pomoč, vendar trem četrtinam ljudi ne moremo pomagati. Ko vlagamo tožbe, to plačujemo iz lastnega žepa, vsak prispeva svoj delež. Naše poslanstvo je varstvo rib in njihovih habitatov. Strokovno je naše delo neizpodbitno.«

Po oceni članov društva bi 20 velikih in 100 majhnih hidroelektrarn v Sloveniji uničilo zelo veliko kmetijskih površin, vse te elektrarne pa bi omogočile le 10 odstotkov več proizvodnje elektrike z obnovljivih virov.

Izkazalo se je tudi, da bi za eno nuklearko potrebovali 40 ali 50 hidroelektrarn. Energetska politika v Sloveniji je po oceni društva »alarmantna«. Marko Zupančič je dejal, da ne bi imeli nič proti, če bi se v NE Krško zgradil še en reaktor oziroma drugi blok, le gradnjo hidroelektrarn je potrebno v vsej Sloveniji ustaviti v celoti.

Vendar prav tako ni jasno, kako bo Slovenija s takšno politiko dosegla zapovedane cije pri zmajšanju toplogrednih plinov. Sovenija z opuščanjem gradnje HE Mokrice ne samo, da bo soočena z odpuščanji (npr. že v Litostroju),  pač pa bo po letu 2020 prisiljena kupovati »zelene kupone« iz drugih EU držav, ki se zavez držijo, ta denar pa bo nato lahko izkoriščen za izgradnjo novih obnovljivih virov v tistih državah.

To vsekakor pomeni višjo ceno električne energije za gospodinjstva v Sloveniji in poslovne odjemalce, kar posledično pomeni višje življenjske stroške in nižjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. 

V občini Brežice zato na zmago preučevalcev rib gledajo precej drugače.

Opozarjajo, da se bo s to »zmago« Društva za proučevanje rib izgradnja HE Mokrice zamaknila »za nedoločljiv čas v prihodnost« in se sprašujejo,  kakšne bodo posledice in kdo bo prevzel odgovornost za nedokončano poplavno zaščito na poplavnih območjih v občini Brežice, kjer več kot 1.100 prebivalcev že od leta 2011 zaman čaka na zagotovitev varnosti pred poplavami.

Že leta 2017 je časnik Finance zapisal pojasnilo Ministrstva za infrastrukturo, da bi »morebitni zastoji pri gradnji poslabšali tudi poplavno varnost. Veriga spodnje savskih elektrarn je namreč zamišljena kot celota, ob dokončani HE Brežice in nezgrajeni HE Mokrice bi se poslabšala poplavna varnost v občini Brežice …«.

Poplave, ki so ogrožale občino Brežice leta 2010, so zabeležile svojevrstne rekorde. Vode so bile najvišje od leta 1964 in so povzročile za 8,7 milijona evrov škode (1,2 milijona evrov neposredne škode so utrpeli prebivalci, ob več kot 3 milijone evrov posredne škode v kmetijstvu in 4,5 milijona evrov gospodarske škode podjetij). Za temi številkami so zgodbe družin, ki so ostale brez doma za več dni ali celo tednov (črpanje vode iz prostorov, uničeni podi, uničene zaloge hrane in krme za živali, čiščenje s kanalizacijskimi odplakami onesnaženih objektov, dolgotrajno izsuševanje sten, …). Škoda na stanovanjskih objektih traja več let, saj je popolna sanacija z vodo prepojenih zidov in tal skorajda nemogoča in zato vpliva na kakovost bivanja oškodovancev.

Dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi pa se zaradi »uspeha« devetnajstih članov Društva za proučevanje rib –, ki imajo za proučevanje rib, glede na to, da se s tem ukvarjajo amatersko, verjetno precej malo časa – tako prestavlja že tretjič, tokrat za nedoločen čas. Zamiki ter razlogi pa pri prebivalcih sprožajo občutek, da država zavira samo sebe in da nima interesa spoštovati lastnih zavez ter dokončati verige HE na spodnji Savi.

Župan občine Brežice Ivan Molan je glede tega nedavno v dramatičnem tonu izrekel naslednje opozorilo: »Kot župan moram v imenu ogroženih občanov s tem dogajanjem seznaniti javnost in od države, od pristojnih ministrov in od predsednika vlade, dobiti odgovor, kako in kdaj bodo občani občine Brežice zaščiteni pred poplavami in kdaj se bo končala negotovost, s katero nas navdaja vsako veliko deževje. Številna dejanja države kažejo na to, da smo državljani, ki živimo ob meji na obrobju države, pogosto tudi na simboličnem obrobju in na zadnjem mestu, kadar gre za zagotavljanje enakih pravic.«

Celotno sporočilo za javnost občine Brežice glede omenjene problematike pa si lahko preberete tukaj.