torek, 03. december 2024 leto 29 / št. 338
Iran priznal sestrelitev ukrajinskega potniškega letala: za nesrečo kriva »človeška napaka in ameriški avanturizem«
Iranska vojska je sporočila, da je »nenamerno« sestrelila ukrajinsko potniško letalo, potem ko naj bi se to približalo občutljivemu vojaškemu območju.
Iranski predsednik Hasan Rohani je dejal, da je bila sestrelitev letala »neodpustljiva napaka.«
Iran je napovedal, da bo krivce za to dejanje kaznoval in plačal odškodnine, vsem žalujočim pa so voditelji države že izrazili sožalje.
BREAKING: Iran confirms it — says the Ukrainian Boeing 737 was shot down accidentally by an air defence unit after it flew close to a military site. pic.twitter.com/9GdTWK9fP1
— Shiv Aroor (@ShivAroor) January 11, 2020
Hkrati se je opravičil družinam žrtev, prizadetim državam in iranskemu narodu.
Iranska državna televizija je sporočila, da so letalo zamenjali za »sovražno tarčo« in ga zrušili z raketo.
Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je prek Twitterja sporočil, da se je incident zgodil v kritičnem času, pri čemer so napetosti s svojim avanturizmom sprožili Američani.
»Človeška napaka v času krize, ki jo je sprožil ameriški avanturizem, sta privedla do katastrofe« je dejal iranski zunanji minister, poroča CNN.
K nesreči so pripomogle »aktivnosti na radarju«.
Po iranskih napadih na ameriške tarče v Iraku se je namreč število poletov ameriških letal v bližini meja Irana povečalo, iranski poveljniki pa so poročali o vojaških tarčah, ki se približujejo iranskim strateškim centrom.
Poročilo iranske vojske dodaja, da je do sestrelitve prišlo po pomoti, potem ko se je letalo približalo občutljivemu vojaškemu območju pod nadzorom Iranske revolucionarne garde (IRCG).
Šlo je za oporišče Parandak.V tem območju je nekdo z mobilnim telefonom tudi posnel trenutek, ko je protiletalska raketa zadela potniško letalo.
»Letalo je prišlo blizu občutljivega centra Iranske revolucionarne garde v višini in na takšen način poleta, ki je spominjal na sovražno ciljanje. Pod temi pogoji je bilo letalo nenamerno zadeto, kar je na žalost povzročilo smrt številnih iranskih in drugih državljanov,« je iranska vojska zapisala v svojem sporočilu za javnost.
»Potrebna bo dodatna preiskava, da bi odkrili vse razloge za to tragedijo in da se obsodijo storilci te neodpustljive napake in častne prebivalce Irana in družine žrtev obvesti o vsem tem. Prav tako bo potrebno sprejeti nove ukrepe, s katerimi bi popravili slabosti državnega obrambnega sistema, da se takšne katastrofe nikoli več ne bi ponovile,« je dejal Rohani.
Letalo je strmoglavilo v sredo, kmalu po vzletu z letališča Imam Homeini v Teheranu.
'US adventurism' is to blame for plane crash, Iran says https://t.co/Qd9mJ4dqsQ
— Healthi Her (@healthihercom) January 11, 2020
Umrlo je 176 ljudi.
Med žrtvami je 82 iranskih, 57 kanadskih, 11 ukrajinskih državljanov ter državljani Švedske (10), Združenega kraljestva (3), Afganistana (4) in Nemčije (3).
Vseh devet članov posadke je bilo Ukrajincev.
Iranska vojska je letalo Boeing 737 ukrajinskega letalskega prevoznika Ukraine International Airlines zrušila le nekaj ur po raketnih napadih na oporišči v Iraku, kjer so nastanjene ameriške sile.
Šlo je za povračilne iranske napade po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasema Sulejmanija v Bagdadu s pomočjo ameriških dronov in po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Postavljajo se vprašanja, zakaj iranske oblasti zaradi vojaške operacije niso zaprle svojega zračnega prostora? To je bila resna napaka.
BREAKING: The Iranian government has blamed "human error" for its military firing missiles that destroyed the Boeing 737-800, killing all 176 aboard https://t.co/lHtohaBdBv
— TIME (@TIME) January 11, 2020
Nekateri strokovnjaki menijo, da zato, da ne bi s tem natančno napovedali trenutka svojega napada.
Toda po drugi strani je res, da je Iran napad na ameriške tarče sosednjemu Iraku napovedal nekaj ur pred napadi.
V preteklosti je večkrat prišlo do raketnih napadov na potniška letala.
Iran admitted it accidentally shot down a Ukrainian jetliner that it mistook for a threat during hostilities with the U.S., marking a dramatic reversal after repeatedly denying such a scenario https://t.co/x7Hf9mxJEV
— Bloomberg (@business) January 11, 2020
Tudi ZDA niso nedolžne: leta 1988 je na primer ameriška vojna mornarica sestrelila iransko civilno potniško letalo in pri tem ubila 290 ljudi. Tudi ZDA so v tem primeru plačale odškodnino.
Iranska vojska je še sporočila, da je bila zaradi povišanih napetosti v »najvišji stopnji pripravljenosti«.
»V takšnih razmerah je bilo letalo zaradi človeške napake nenamerno zadeto,« je sporočila. Iranska vojska se je za incident že opravičila in napovedala spremembe, ki naj bi v prihodnje preprečile takšne dogodke.
Medtem sta Ukrajina in Kanada od Teherana zahtevali temeljito preiskavo in kaznovanje odgovornih. Kijev od Irana pričakuje tudi plačilo odškodnine in uradno opravičilo.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenem omrežju Facebook izrazil pričakovanje, da bodo iranske oblasti nadaljevale preiskavo brez odlašanja in ovir.
Pričakuje, da bodo odgovornim sodili, pa tudi plačilo odškodnine, vrnitev posmrtnih ostankov ukrajinskih žrtev ter uradno opravičilo.
Ukrainian President #Volodymyr Zelenskiy is set to hold a telephone call with his Iranian counterpart Hassan Rouhani after #Tehran said it had mistakenly shot down a Ukrainian passenger jet https://t.co/wZVrC7Ots2
— The Daily Star (@dailystarnews) January 11, 2020
Ukrajina je sicer že v petek sporočila, da so njeni preiskovalci dobili dostop do črnih skrinjic, ostankov letala, kraja strmoglavljenja ter pogovorov med piloti in kontrolo letenja.
Tudi kanadski premier Justin Trudeau je zahteval »celovito in poglobljeno preiskavo« za ugotovitev odgovornih ter »transparentnost in pravico za svojce žrtev.«
Iran je – kljub prvotnemu zanikanju ocen, da je letalo zrušila njihova lastna protiletalska raketa – torej vendarle priznal svojo odgovornost.
#Iran says military shot down plane in error, after denial drew scrutiny abroad
— Donya Jam (@FreeeIran) January 11, 2020
"Responding to Iran’s U-turn, Ukraine’s Pres Volodymyr Zelenskiy said he wanted an official apology and full cooperation, demanding those responsible to be held to account."https://t.co/B7RYnljW8n pic.twitter.com/m2fcGF1sWG
Toda sedaj je tudi pred ameriško javnostjo enako težko vprašanje, namreč, kdaj bodo v ZDA priznali, da sta za to tragedijo vsaj deloma sokriva tudi ZDA in ameriški predsednik Donald Trump.
Država zaradi svoje intervencionistične zunanje politike, Donald Trump pa zaradi svojih odločitev in ukazov, s katerimi je razmere zaostril do vrelišča.