Bombi v Mariboru spomnili na tragično zgodovino mesta in nekaznovan zločin

V Mariboru se intenzivno pripravljajo na napovedano evakuacijo velikega dela mesta v četrtek in nedeljo.

Razlog za to pa sta dve neeksplodirani bombi iz druge svetovne vojne.

Prvo so najprej našli na gradbišču ob Europarku, največjem nakupovalnem središču v mestu. 

Nato pa so v neposredni bližini železniškega mostu med Mlinsko in Plinarniško ulico odkrili še eno neeksplodirano letalsko bombo. Ta bomba naj bi bila še večja od prve.

Prva ima 250 kilogramov, druga pa kar pol tone.

#Maribor je bil v #druga #svetovna #vojna med #najbolj #bombardirano #mesto na #območje #nekdanja #Jugoslavija. Nanj je #padlo skoraj 16K #bomba. Te so #popolnoma #porušile ali #poškodovale skoraj polovico #zgradbe v #mestu. @BucarAna @JazbecSaska #TeleM #TVMB #zgodovina #žrtve pic.twitter.com/ogYGZC9DLg

— Televizija Maribor (@TVMaribor) October 29, 2019

Kot so sporočili z občine, bodo začetek in konec postopka onesposobitve najdenih bomb naznanile sirene, ljudje, ki bodo morali zaradi tega začasno zapustiti svoje domove, pa se lahko zatečejo v Dvorano Tabor.

»Tam bo dovolj prostora tudi za avtomobile, saj bo tudi te treba umakniti z območja evakuacije,« pojasnjujejo na mariborski občini. Prebivalce na območju predvidene evakuacije so o tem obvestili tudi neposredno oziroma preko upravnikov njihovih stavb.

Evakuacija bo tako v četrtek kot v nedeljo potekala od 8. ure, končana pa naj bi bila predvidoma do 16. ure. Predvidoma ob 12. uri bo sprožena sirena z znakom za splošno nevarnost in takrat naj bi strokovnjaki tudi začeli s postopkom onesposobitve posamične bombe.

Pirotehniki se bodo spustili k bombam v 8 metrov globoke jame, poskusili odviti vžigalnika, če to ne bo mogoče, pa bodo na bombi namestili brizanten eksploziv, ju zakopali, da zmanjšajo učinek eksplozije, nato pa od daleč aktivirali eksploziv. Tako bosta bombi eksplodirali.

Po končanem uničenju ubojnih sredstev bo sirena sporočila konec nevarnosti. Takrat se bodo ljudje lahko vrnili v svoje domove.

V četrtek bodo uničili 250 kilogramov težko bombo, ki so jo našli v soboto na gradbišču pri nakupovalnem središču Europark. V nedeljo pa bo na vrsti uničenje 500 kilogramov težke bombe, ki so jo našli med deli na železniški progi pri železniškem mostu na drugi strani Drave.

Iz previdnosti bo treba v času onesposobitve bombe izprazniti območje 300 metrov od najdišča bombe, v nedeljo naj bi bila omejitev gibanja še na nadaljnjih 300 metrih, torej skupaj 600 metrov.

Kak že gre tisti jingle Radia Marš? Maribor je ful bomba!

— Igor Brejc - scalablemaps.com (@breki74) October 28, 2019

Ker se zdravstveni dom nahaja v pasu, na katerem bo v nedeljo prepovedano gibanje, se bosta dežurna ambulanta za otroke in mladostnike in zobozdravstvena dežurna služba takrat prestavili v zdravstveno postajo Nova vas.

Europark bo v četrtek in nedeljo zaprt. Obiskovalce zato vabijo, da nakupe opravijo v soboto, ko bo nakupovalno središče nemoteno obratovalo.

V trenutnem stanju po navedbah predstavnikov civilne zaščite bombi nista nevarni, zato ni razlogov za preplah.

Mariborska civilna zaščita radovedneže poziva, naj se bombam kljub temu, da so razmere varne, naj nikar ne približujejo.

Za kakšno nevarnost neeksplodiranega sredstva gre bo še treba malo počakati. pic.twitter.com/ONeOr8y5AC

— Andrej Petelinšek (@andrejpet) October 26, 2019

Eksplozija tako velike bombe bi lahko povzročila tudi večjo škodo, saj se v bližini nahajata največje mariborsko nakupovalno središče in Univerzitetni klinični center Maribor, ki za zdaj delujeta nemoteno.

Zanimivo je, da pristojni in tudi mediji niso poročali o poreklu obeh bomb.

Gre pa za najverjetneje ameriški bombi iz časov druge svetovne vojne.

Da je bil Maribor, edino mesto nekdanje Jugoslavije, ki ga je po okupaciji obiskal tudi Adolf Hitler, v času druge svetovne vojne tudi zelo intenzivno bombardiran, je sicer znano.

Iz podatkov, ki so bili objavljeni po drugi svetovni vojni je bilo prav tako razvidno, da so zavezniki s svojim načinom bombardiranja – enako kot pred tem Nemci – ciljali ne samo na vojaške objekte, pač pa tudi civilne, da bi demoralizirali prebivalstvo.

Takšno ravnanje pa je mogoče označiti tudi za vojni zločin. Ker zgodovino pišejo zmagovalci zaradi teh zločinov – storjenih očitno tudi v Mariboru – nihče ni odgovarjal.

Odpiranje teh vprašanj pa je očitno tudi zelo neprijetno za oblast, saj je Slovenija v zvezi Nato danes tudi vojaška zaveznica tistih držav, ki so nekoč bombardirale tudi slovenska mesta, seveda v času okupacije, ko je bil na primer Maribor že priključen Tretjemu rajhu.

Na Maribor so zavezniška letala med drugo svetovno vojno namreč odvrgla skoraj šestnajst tisoč letalskih bomb, ki so ubile skoraj petsto meščanov ter meščank in tudi otrok.

V skupno 29 bombnih napadih v letih 1944 in 1945 je 1518 zavezniških letal odvrglo 15.795 bomb, težkih skupno 4750 ton, ki so popolnoma ali deloma poškodovale kar 47 odstotkov vseh mestnih zgradb in ubile 484 ljudi, med katerimi je bilo 60 otrok.

Železniški most, najbolj pogosta tarča napadov zaveznikov pa še vedno stoji enak, kot je stal nekoč.

»Dobil ni namreč niti enega samega zadetka, ki bi mu povzročil omembe vredno škodo. V luči tega se zastavlja vprašanje: Zakaj je bilo potrebno železniški most bombardirati 1. aprila 1945, mesec dni pred koncem vojne? Ker je bil Maribor smatran za nemško mesto? Ker je bilo jasno, da bo del Titove Jugoslavije? Ali pa preprosto zato, ker se je znašel na seznamu za bombardiranje? Kakorkoli že, bilo je nepotrebno in nesmiselno,« je zapisano v knjigi »Maribor pod točo bomb.«

Kokr je men znano so 44 in 45 , kar so tolkl MB ble v uporabi zazigalne in bombe z kasnejso detonacijo ( prebila je stavbo in ko se je usidrala je ekplodirala ) , te so verjetno tudi danes problem , ker se niso aktiviralehttps://t.co/Rwe9Tpa25i

— Klemen Štromajer (@StromKle) October 29, 2019

Hujše bombne napade sta na območju bivše Jugoslavije utrpela samo Zadar in Beograd.

Najmlajša mariborska žrtev je bil Ivan Polegek iz Pekrske ceste 5, ki je bil star komaj devet dni, najstarejša pa 85-letna Terezija Majcenovič, ki je izgubila življenje med bombnim napadom tik pred osvoboditvijo (8. marca 1945), ko je bomba zadela hišo na Valvazorjevi 8.

Maribor je zaradi utrpele škode po drugi svetovni vojni začel nazadovati tudi pri gospodarskem razvoju, saj je bil pred vojno takoj za Zagrebom drugo najbolj razvito industrijsko središče, če se upošteva razmerje števila prebivalcev v obeh mestih, pa celo prvo industrijsko središče takratne Jugoslavije.

Vendar zaradi bombardiranja Maribor nikoli ni dobil nobene povrnitve škode.

Zavezniki so s takšnim bombardiranjem kršili haaško konvencijo, ki je prepovedovala bombardiranje civilnega prebivalstva, kulturnih in zdravstvenih objektov.

Večkrat so zadeli tudi srednjeveški grad in frančiškansko cerkev, bombe pa so zadele tudi šole in dijaški dom. To nikakor ni bilo »humanitarno bombardiranje«, opozarjajo strokovnjaki in zgodovinarji.

Bombardirali so namreč slovensko prebivalstvo v času, ko je bila osvobodilna vojska na strani zaveznikov.

Glavni cilj bombardiranj so bili železniška postaja (ki so jo bombe povsem uničile), mostovi čez Dravo (ki jih niso zadeli) in industrijski objekti v Melju ter na Teznem, ki so bili v veliki meri porušeni.

Zavezniki so želeli z letali ohromiti prometnice in uničiti nemško industrijo.

Okupirani Maribor je postal tarča zato, ker je bil pomembno industrijsko središče in skozenj je vodila vojaško pomembna železniška prometnica. Za bombnike je dobil vlogo pomožnega cilja.

Nanj so zmetala bombe tista zavezniška letala (večinoma bombniki B24 liberator - osvoboditelj, tako imenovane leteče trdnjave), ki so letela k bojnim akcijam v Nemčijo oziroma v Avstrijo.

Ti bombniki so med vračanjem v Italijo odmetavali tiste bombe, ki jih niso uspeli zmetati na določene cilje v Nemčiji oziroma Avstriji, z bombami pa niso smela pristajati. Letala so običajno letela na višini okoli 4000 metrov ali še višje, zato bombardiranja niso bila natančna in so porušila veliko civilnih objektov in pobijala civiliste.

Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije je zato večkrat – neuspešno - protestiral pri zavezniških poveljstvih in zahteval zgolj bombardiranje strateških ciljev.

Občutek imam, da bo bomba jutri že na Vurberku https://t.co/Yui2UgrcAb

— Uroš Esih (@UrosEsih) October 26, 2019

Zavezniki iz zveze Nato so na podobni misiji preletavali Maribor še enkrat, leta 1999, ko je Slovenija te prelete dovolila. Takrat so na zelo podoben način napadali cilje predvsem v Srbiji, bombe so tudi v tej »humanitarni intervenciji« padale po civilnih objektih, šolah, bolnišnicah, mostovih, zbiralnikih vode in električnih vodih, Američani so zadeli celo kitajsko veleposlaništvo.

Toda Kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) o teh kršitvah vojnega prava nikoli ni razsojalo, ker je tožilstvo zavrnilo celo začetek preiskave.