Ljubljanska Univerza vstopila v drugo stoletje: pred 101 leti podpisan ukaz o njeni ustanovitvi

Na današnji dan leta 1919 je jugoslovanska vlada z zakonom potrdila ustanovitev Univerze v Ljubljani.

Začel se je študij na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehnični, teološki in medicinski.

Na današnji dan l. 1919 je jugoslovanska vlada z zakonom potrdila ustanovitev Univerze v Ljubljani. Začel se je študij na petih fakultetah: pravni, filozofski, tehnični, teološki in medicinski. pic.twitter.com/6NcoW0m6kU

— Mateja Žvižej (@MatejaZvizej1) July 23, 2020

Univerza je tako nastala potem, ko je regent Aleksandar Karađorđević podpisal »Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«.

Od takrat je univerza, ki se uvršča med 500 najboljših na svetu, pomembno vplivala na slovensko družbo, poroča Radio Slovenija.

Prizadevanja za ustanovitev Univerze v Ljubljani sicer segajo v sredino 19. stoletja, kljub dolgoletnemu političnemu projektu pa je pred 100 leti nastala po spletu naključij.

»Če stvar poenostavim, je na koncu prišlo do ustanovitve zato, ker so za potrditev proračuna potrebovali slovenske glasove in to je bila kupčija,« pojasnjuje zgodovinar Božo Repe.

V prvem študijskem letu je 942 študentov poučevalo 18 profesorjev

Številke so danes precej drugačne. »Sem precej skeptičen, kako bi lahko izboljšali to mesto na svetovnih lestvicah. Če se primerjamo, koliko sredstev dobimo na profesorja ali na študenta, so zneski najbolj uspešnih univerz tudi 100-krat višji,« pravi rektor univerze Igor Papič.

Univerza v Ljubljani pokriva praktično vsa področja znanosti in umetnosti. Kljub temu, da ni več edina, še vedno zaseda pomembno mesto.

»Vendarle je elitna univerza, je med tremi odstotki univerz na svetu, zato je njena odgovornost in teža do te države in naroda še toliko večja,« poudarja zgodovinar Repe.

Vrhunec lanskega  praznovanja pa je bil - očitno iz političnih razlogov in zato, da bi zadevo nekoliko distancirali od ukaza jugoslovanskega kralja, ki je dejansko ustanovil ljubljansko univerzo - sicer določen za 3. decembra, ko je pred 100 leti potekalo prvo predavanje: slavist France Ramovš je takrat govoril o zgodovini slovenskega jezika.

Očitno je bilo že ob stoti obletnici ustanovitve potrebno čimbolj zamolčati vse, kar bi se lahko razumelo kot nekaj pozitivnega iz časov prve Jugoslavije oziroma Kraljevine SHS.

Toda pretirana političnost in poskus, da se Univerza v Ljubljani še bolj »posloveni« in »podržavi« pa je privedla tudi do precej nesrečne ikonografije, ki akademikom prav nič ne pristoji.

Na slavnostni akademiji v Cankarjevem domu ob lanski 100-letnici ustanovitve Univerze v Ljubljani se je namreč zbrala množica visokošolskih učiteljev, akademikov in politikov pod taktirko predsednika države Boruta Pahorja.

Borut Pahor, častni pokrovitelj dogodka, je ob postroju častne straže Slovenske vojske Univerzi podelil državno odlikovanje – red za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter za vrhunske dosežke na področju znanosti in izobraževanja.

Vse to ves čas pod budnim očesom (sicer neznanega) častnika Slovenske vojske.

To je neverjetna militarizacija civilne družbe. Nikdar si ne bi mislil, da vodstvo univerze praznuje njeno obletnico s plačanci Nata v uniformi, ki nimajo čisto nič skupnega z univerzo. Pahorju se pa itak že ves čas meša, zmeraj bolj, od cukra v prahu pod nosom. https://t.co/4zqCNd519K

— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) December 4, 2019

Na to so se že tedaj kritično odzvali številni komentatorji.

Kmalu zatem pa se je pojavil tudi protest zoper vojaško degradacijo stoletnice Univerze v Ljubljani, ki ga je podpisala vrsta znanih slovenskih intelektualcev.

Protest so 6. decembra podpisali tudi prof. dr. Boris A. Novak, prof. ddr. Rudi Rizman, prof. dr. Vlado Miheljak, dr. Spomenka Hribar, prof. dr. Niko Toš, prof. dr. Marko Marinčič, prof. dr. Dean Komel, prof. dr. Rastko Močnik in prof. dr. Vito Turk.