Doslej so bile nepremagljive, a nič več: Kitajska preizkusila novo raketo, »uničevalko letalonosilk«

V začetku tedna je Kitajska ljudska armada (PLA) domnevno preizkusila raketo DF-21D ali pa DF-26. Obe veljata za »ubijalki letalonosilk« in sta pomembni v okviru kitajske strategije odvračanja.

Šlo naj bi pa za prve takšne preizkuse prav v Južnem kitajskem morju, kar pomeni novo povečanje stopnje napetosti.

Zaradi njunega velikega dosega in rušilne moči predstavljata sredstvo, ki naj bi predvsem ameriške letalonosilke odvračalo od operacij blizu kitajskih obal.

Test je še pomembnejši tudi zato, ker prihaja takoj za informacijo, da je Kitajska na umetnih otokih, ki jih je zgradila na koralnih grebenih, namestila tudi manevrirne rakete ter protiletalske rakete.

Gre predvsem za Fiery Cross Reef, Subi Reef in Mischief Reef, zahodno od filipinskega otočja.

ZDA imajo tudi rakete, s katerimi lahko sestreljujejo napadalne rakete, toda če bi se njihove ladje znašle pod točo raket, na primer DF-21, se zadetkom verjetno ne bi mogli izogniti.

Polkovnik David Eastburn, tiskovni predstavnik Pentagona je ob tem zatrdil, da je omenjeni test »v nasprotju s trditvami Kitajske, da želi mir v regiji«, saj s temi »demonstracijami sile pritiska na druge države, ki si lastijo področja Južnega kitajskega morja.«

Res je, da so zoperstavljene zahteve po različnih področjih morja in kontinentalnega pasu ter otokov vir stalnih napetosti med sosedami na tem področju.

Kitajska morje v okvirju področja »devetih črt« še vedno smatra za svoje, medtem pa ZDA izvajajo plovbo po načelu »svobodne plovbe« s svojimi ladjami skozi omenjeno področje.

Kitajska si ob tem lasti tudi otočje Spratley in otoke Parcel, sam otok pa leži globoko v področju, ki ga Filipini smatrajo za svojo izključno ekonomsko cono.

China probably launched more than one DF-21D missile: Expert https://t.co/NCEAgTNoaZ pic.twitter.com/5RmjYmyLDg

— China Military News (@china_arms) 3 July 2019

Povsod na tem področju si želi Kitajska izvajati »monopol legitimne uporabe sile na določenem področju«, kar je klasična, Webrova definicija suverenosti.

Pri tem Kitajska širi svoje delovanje precej globlje od področja »teritorialnega morja.«

Ta pojem je bil v preteklosti določen na tri milje, ker so tri milje približno toliko, kolikor daleč je lahko nekoč ustrelil top na smodnik.

Toda z namestitvijo raket na umetne otoke je Kitajska dobila nove, »nepotopljive letalonosilke«.

Raketa DF-21D ima doseg okoli 1,500 kilometrov, DF-26 pa nekje med 3,000-4,000 kilometrov ali celo preko 5300 kilometrov.

To pomeni, da bi lahko Kitajska na ta način s svojih otokov nadzorovala celotno Južno kitajsko morje, v njenem dosegu pa so tudi vsa ameriška oporišča, opozarja National Interest.

Z drugimi besedami – kljub nedavnem stisku rok ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kitajskega predsednika Xi Jinpinga je Peking Washingtonu znova poslala jasno sporočilo, da glede temeljnih nacionalnih interesov – ne bo odstopal.