nedelja, 24. november 2024 leto 29 / št. 329
Onesnaženi Jadran: buči, buči, morje plastično!
Številni prebivalci Slovenije se te dni odpravljajo na obale Jadranskega morja. Pri tem pa večina verjetno niti ne ve, da se odpravlja na obale morja, ki je v svetovnem merilu – najbolj onesnaženo s plastiko.
Dno Jadranskega morja je namreč eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju, so objavili v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin.
V južne dele hrvaškega Jadranskega morja večina plastičnih odpadkov, približno 90 odstotkov, pride z vetrom in morskimi tokovi iz Albanije, poroča hrvaški portal Index.hr, ki se sklicuje na več znanstvenih prispevkov in raziskav iz preteklih let.
Med 70 in 80 odstotkov odpadkov pride v morje sicer s kopnega, ostalo onesnaženje prispevajo pomorski promet, turistične dejavnosti, navtični turizem, ribištvo in naftne platforme, je za portal izjavil višji znanstveni sodelavec splitskega instituta za oceanografijo in ribištvo Pero Tutman.
Ob obali Jadranskega morja živi približno štiri milijone ljudi, v turistični sezoni pa se njihovo število poveča skoraj šestkrat, so opozorili v študiji o izzivih plastičnih odpadkov v Jadranu.
Podatki so bili prvič objavljeni aprila lani v posebni izdaji hrvaškega časopisa Pomorski zbornik, ki ga pripravlja reška univerza. Kot so dodali, je posebna težava Jadranskega morja, da gre za majhno, plitvo in polzaprto morje.
Dodal je, da je tudi Sredozemsko morje eno najbolj onesnaženih morij, ker gre za polzaprti bazen, h kateremu gravitira vrsta držav z različnimi civilizacijskimi navadami s treh celin.
»Žal raven ekološke zavesti in ravnanja ni povsod na najvišji ravni,« je opozoril Tutman.
Povedal je še, da plastika predstavlja med 60 in 80 odstotkov odpadkov v evropskih morjih, a je težko oceniti, kolikšen je delež plastike v odpadkih v Jadranskem morju.
Izpostavil je, da zajeten delež plastični odpadkov v hrvaškem Jadranu predstavljajo vatirane palčke za ušesa, kar kaže ne samo na slabe čistilne kanalizacijske naprave, ampak tudi na pomanjkanje ekološke kulture prebivalcev, ki palčke mečejo v kanalizacijo in ne v zabojnike za plastiko.
Index je objavil tudi grafični prikaz, ki kaže časovna obdobja razgradnje posameznih materialov v morju. Za plastenke je čas razgradnje ocenjen na 450 let, za pločevinke med 100 in 500 let, medtem ko za steklenice doba ni ocenjena.
Kot so objavili, se obarvan les v morju obdrži 13 let, volnene nogavice leto dni, bombažna majica od enega do petih mesecev, papir pa dva do štiri tedne.
Stanje kaže tudi dejstvo, da so v okviru evropskega projekta čiščenja morja 'DeFishGear', v katerem je sodelovalo 22 ribiških ladij s pomočjo ribiških mrež iz morja potegnili skoraj 30 ton odpadkov, oziroma od 50 do 100 kilogramov mesečno. Gre pa samo za delček odvrženih smeti.
Težko je oceniti, koliko odpadkov je v Jadranu, toda samo v eni akciji pregleda na Peklenskih otokih zraven Hvara so na Hrvaškem v dolžini 200 metrov in pasu, ki je bil dolg le 4 metre, našli okoli 200 kilogramov odpadkov.
Tam, kjer pa je obala bližje morju, pa jih je gotovo še več.
Pri tem je Sredozemsko morje enako kot Jadransko najbolj izpostavljeno onesnaževanju, ker gre za polzaprta morja, proti njemu pa gravitira cela vrsta razvitih držav, medtem ko v manj razvitih ekološka zavest žal ni na dovolj visoki ravni.
Ena od študij v časniku je leta 2017 pokazala, da so ljudje z začetkom obdobja plastike v začetku 20. stoletja pa vse do leta 2015 proizvedli okoli 9,13 milijard ton plastike, od tega pa jih je okoli 7 milijard ton končalo kot odpadek.
Od te količine jih je bilo samo 9 odstotkov recikliranih, 12 odstotkov zažganih, okoli 79 odstotkov pa je končalo na raznih odlagališčih v naravi.
Do leta 2050 bo takšno usodo doživelo skupaj 13 milijard ton plastike.