Hrvaška »džihad nevesta«: pred sedmimi leti šla v Sirijo z vahabijo, a zdaj je razkrita brutalna resnica

Okoli vasi Baguz v Siriji se vodijo boji okoli zadnjega oporišča t. i. Islamske države (ISIS), a tam se nahaja tudi džihadistka iz Hrvaške.

Splitska Slobodna Dalmacija piše, da je iz prve roke dobila potrditev, da se Dora Bilić, 32-letna Zagrebčanka, sicer rojena v majhnem, ruralnem dalmatinskem mestecu Imotski, ki se je pred sedmimi leti pridružila kalifatu, pred nedavnim nahajala prav v Baguzu.

Tam jo je videla ena od bosansko-hercegovskih državljank, ki je tudi sama šla po isti poti, kot Dora.

Tako je naposled razrešen misterij njenega nenadnega izginotja z obličja Zemlje leta 2012.

#Irenahodak #dorabilic bout married for UK citizen
to me they look as egg to egg
why would you kidnap chilled and take him to Vitez? Did I see some of my old friends that died when Josh was in split 05- alive in 2013? Are they Italians now? did they confirm me thats them? pic.twitter.com/E4L5JRIoJA

— sonjajakovljevflash (@sjboxoffice) June 20, 2018

Baguz sicer še ni osvobojen, kljub tovrstnim zatrjevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je demantiral sam vodja Arabsko-kurdske koalicije (SDF), Mazloum Kobani.

»Šele čez približno teden dni bomo res lahko razglasili popolno zmago nad Islamsko državo,« je dejal Kobani.

Do takrat ostaja ultimat SDF džihadistom v Baguzu od 9. februarja, da se predajo ali pa bodo tarča vsega orožja, ki ga ima SDF na razpolago. Tudi sicer so tiskovna sporočila SDF polna novic o svojih osvobojenih soborcih, ki so jih imeli v ujetništvu v Baguzu islamisti.

To kaže, da obstaja nek stik med obema stranema in da se skušata izogniti novim izgubam.

Navsezadnje je zaradi prav te povezave 15.000 žensk in otrok, nekdanjih pa tudi aktivnih borcev ISIS, doslej premeščenih v taborišča pod nadzorom kurdskih sil.

Zagrebški Jutarnji list poroča, da se je začela »odločilna bitka za Baguz, kjer se je do nedavnega nahajala tudi zagrebška džihadistka Dora Bilić ...«

Baguz trenutno velja za zadnjo trdnjavo ISIS.

Slobodna Dalmacija se je obrnila tudi na tiskovno službo SDF, kjer je poskušala preveriti oziroma ugotoviti, kje se zdaj sploh nahaja Hrvatica Dora Bilić.

Glede njene usode se še niso izrekli niti hrvaški uradni organi, ki jih je družina Bilić zaprosila za konzularno in vsako drugo pomoč glede njene vrnitve v državo.

Nova »cvetka« te zgodbe je zagotovo informacija, da je z Doro tudi njena hči.

Gre za otroka, starega od pet do šest let, ki ga je dobila v zakonu s Senadom Avdićem. Srečala sta se v skupnosti vahabov v Zgornji Maoči pri Brčkem v BiH.

Vahabizem je skrajna oblika islama, ki ga je v 18. stoletju zasnoval Muhamad Ibn Abd Al Vahab in ima glavno oporo v Savdski Arabiji. Vahabiti se denimo zavzemajo za vračanje islama h koreninam in za strogi kodeks oblačenja, ki med drugim od žensk zahteva, da so v celoti pokrite.

Po pisanju bosanskega tiska je pripadnikov vahabizma na Balkanu okoli 4000, največ prav v Bosni, pa tudi na Kosovu in v Sandžaku.

Glavno oporo imajo v režimu v Riadu. Med siromašnimi muslimani vahabitski verniki prejemajo razne denarne pomoči, kanalizirane iz Savdske Arabije.

Večina državljanov prakticira vahabizem tudi v Katarju, ki je prevzel velik del stroškov gradnje islamskega centra v Ljubljani. Katar in Savdska Arabija sta v zadnjih dveh desetletjih financirala gradnjo mošej (džamij) tudi v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.

Cilj vahabov je očistiti islam vseh novosti in modernizacije. Že od 18. stoletja veljajo za fundamentalistično islamsko versko gibanje, ki želi islam vrniti v njegovo najzgodnejše obdobje — obdobje preroka Mohameda in prvih treh generacij za njim.

Nasprotujejo ljudski religioznosti — verovanju v moč pobožnih ljudi ter vsem praksam, ki so sledile iz teh verovanj. Tako so prepovedali tobak, glasbo, ples, izrekanje priprošenj k preroku, obiskovanje in postavljanje spomenikov nad grobovi …

Uvedli so ukrepe, s katerimi bi dosegli svoj cilj, in kazni za njihovo kršenje. Med drugim so prepovedali tudi televizijo, filme, zaprli dekliške šole in ženska kopališča ter moškim zapovedali nošenje brade.

Uvedli so tudi versko policijo, ki skrbi, da kršitelji ukrepov ne ostanejo nekaznovani.

Kot so že februarja leta 2016 opozorili novinarji DW, se je nahajalo eno od odmevnejših žarišč vahabizma na tem koncu sveta prav v vasi Zgornja  Maoča v Bosni. Prav tam je Dora prispela po tem, ko je končala »prestižno šolo« fizioterapije v Londonu in se poročila in se nato zelo kmalu tudi ločila od nekega britanskega državljana, s katerim se je spreobrnila v islam.

Toda Avdić, ki ga je Dora spoznala v inkubatorju vahabizma in vahabov v Bosni, je bil pred tem že poročen in imel dva otroka. Zapustil jih je in končal skupaj z Doro preko »posrednikov« v Sandžaku in Turčiji leta 2012 v Siriji, v vrstah ISIS.

V prvih letih po prihodu v kalifat so živeli v Raki, takratni prestolnici t. i. Islamske države. Ko je bila leta 2014 bombardirana Raka, pa je bila Dora ranjena, domnevno je bil med ranjenci tudi njen mož.

Do teh informacij so prišle tudi hrvaške varnostne službe, ki jim je bila to do nedavnega edina sled o (zdaj) 32-letni hrvaški državljanki.

Dora Bilić se je po osvoboditvi Rake skupaj s tisoči islamistov in njihovih družin preselila v Al-Mayadin, mesto v vzhodni Siriji na bregovih Evfrata, ki je v tem času postal nova prestolnica kalifata.

 Ko je Al-Mayadin po mesecih bojevanja in bombardiranja konec leta 2017 naposled padel v roke sirske vojske, se je Dora preselila v Baguz.

Medtem je bil njen soprog Senad Avdić ubit, domnevno v bojih v bližnjem Iraku. Dora je še naprej živela s hčerko in se ni več poročila. Spoprijateljila se je večinoma s soprogam »šehidov«, z Balkana ...

Shahid (šehid) je verski izraz v islamu, kar dobesedno pomeni »žrtev«. To je naziv za muslimane po smrti, če umrejo z izpolnjevanjem verskih narekov ali med vojno za islamsko religijo.

Arabski kristjani uporabljajo ta izraz za posameznike, ki so bili ubiti med vojno ali na dolžnosti.

»Šehid« velja za osebo, kateremu je mesto je v muslimanskem raju (dženetu) zagotovljeno, če je izgubil življenje »na Alahovi poti«.

Ena od soprog »šehida« je videla Doro pred 20 dnevi v Baguzu. Uspelo se ji je dokopati kurdskega kampa in s pomočjo svoje družine se zdaj poskuša vrniti na Hrvaško ali BiH.

Proti odvzemu hrvaškega državljanstva Dori Bilić se je izrekel Ivan Zvonimir Čičak, predsednika Hrvaškega helsinškega odbora: »Ne da bi se spuščal v to, ali sploh obstaja kakšen tak inštitut, imam svoje mnenje, ki pravi – ne! Prepričan sem, da mora biti država mati za vse, se pravi tako za njene 'dobre' kot 'zločeste' otroke. Predstavljajte si, da gre za nekega okrutnega kriminalca, morilca – mar bi se potem postavilo vprašanje, da se mu odvzame državljanstvo?«

»Z vidika človekovih pravic je zelo nevarna ta svobodna presoja, komu se lahko in komu ni mogoče odvzeti pripadnosti neki državi. Nekateri režimi so se sicer spuščali v takšen, sporen način odločanja, toda kolikor mi je znano, se to ni nikjer dobro končalo. Celo papež Frančišek je nedavno pozval na evangelij, rekel je: 'Ljubite svoje sovražnike.' Na preizkusu je naše krščanstvo, oziroma ali je le folklorno ali pa resnično,« je sklenil Čičak.