sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Bo Trump dobil svojo vojno? ZDA ne priznavajo "Madurovega režima", State Department pa rožlja z orožjem
Ameriški predsednik Donald Trump je s svojo zadnjo potezo, ko je vodjo opozicije in samooklicanega "predsednika" v Venezueli, Juana Guaida priznal za legitimnega »predsednika Venezuele« povzročil nov, usoden razdor v že tako notranje razdeljeni državi.
Predsednik Venezuele Nicholas Maduro se je na vmešavanje v notranje zadeve Venezuele takoj odzval in odločil, da Venezuela zaradi nezakonitega ravnanja takoj prekinja diplomatske odnose z ZDA.
Ameriškim diplomatom v Venezueli je dal 72 ur časa, da zapustijo Venezuelo.
»Še naprej bom uporabljal vso težo ameriške ekonomske in diplomatske moči, da bi pritiskal za obnovo venezuelske demokracije«, je nato dejal Donald Trump.
Eden od višjih uradnikov pa je venezuelsko vodstvo posvaril, da bi v primeru protiukrepov Venezuele ZDA lahko uvedle nove sankcije proti Venezueli v zvezi z nafto in zlatom, ob še nekaterih drugih bolečih ukrepih.
ZDA so ob tem zatrdile, da ne bodo umaknile svojih diplomatov iz Venezuele. Zagrozile so »s primerno akcijo«, če bodo njihovi diplomati ogroženi.
Zunanji minister ZDA Mike Pompeo je v pismu zapisal: »Pozivamo venezuelsko vojsko in varnostne sile, da še naprej ščitijo dobrobit vseh venezuelskih državljanov, kot tudi ameriških in drugih tujih državljanov v Venezueli."
Zagrozil je »s primerno akcijo«, proti vsem, ki bi ogrožali »varnost naše misije in osebja.«
Dodal je, da bodo ZDA še naprej imele diplomatske stike z Venezuelo preko vlade »začasnega predsednika Guaide«, kajti ZDA »ne priznavajo Madurovega režima«.
»ZDA ne smatrajo, da ima nekdanji predsednik Maduro legalno avtoriteto za prekinitev diplomatskih odnosov,« so zapisali v ameriškem zunanjem ministrstvu.
K podpiranju de facto državnega udara v Venezueli pa se nagiba tudi EU. K podpori Juana Guaida je pozval predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki Evropo poziva, da podpre »demokratične sile« v Venezueli.
Tudi visoka predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini je podprla vlado samoproglašenega nekdanjega predsednika venezuelskega parlamenta. Prav to pa bi lahko odprlo pot do državljanske vojne v Venezueli, ali pa do tuje intervencije.
Ameriški diplomati bi se namreč v 72 urah kot "persone non grate" morali umakniti.
Če se ne, jih lahko "deložirajo" pripadniki venezuelske vojske in policije, to pa lahko privede do odziva, morda celo do vojaške intervencije ZDA.
Do zaostritve v odnosih je prišlo zatem, ko je ameriški predsednik voditelja opozicija Juana Guaida priznal kot legitimnega začasnega predsednika države.
Tudi Paragvaj, Argentina, Kanada, Gvatemala in Peru so Guaida že priznale kot začasnega predsednika Venezuele. Po drugi strani pa je predsednik Bolivije Evo Morales prek Twittra javno podprl Nicolasa Madura.
Kuba in Bolivija tako podpirata Madura, Mehika pa ga priznava kot legitimnega »za sedaj«, tako da je spor že razdelil tudi latinskoameriške države.
Rusija je medtem ZDA obtožila, da si »izbira« vlado v Caracasu in da to najbolje kaže licemeren odnos zahoda do mednarodnega prava in načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Juan Guaido se je pred tem sam razglasil za predsednika države. »Prisegam, da sem prevzel oblast predsednika, da bi zagotovil konec uzurpacije,« je dejal.
Guaido je tudi pozval vse tuja veleposlaništva v državi, da naj ne sledijo ukazu Madura in da naj svojih diplomatov ne umaknejo iz države. Zahteval je tudi svobodne volitve, s pomočjo katerih naj bi se končalo obdobje vladavine Nicholasa Madura.
Kmalu zatem so na ulicah v Venezueli izbruhnili spopadi med pristaši in nasprotniki zoperstavljenih voditeljev. Demonstranti v vzhodnem Caracasu so vzklikali »pridi ven Maduro« in »Guaido, predsednik.« Policija je na demonstrante izstrelila solzivec, v spopadih pa je umrla najmanj ena oseba.
V državi v tem trenutku tako delujeta celo dva parlamenta – dosedanji parlament, ki za predsednika priznava Guaida in nova ustavodajna skupščina, v kateri imajo večino pristaši Nicolasa Madura.
Nova ustavodajna skupščina bi morala potrditi spremembe ustave. Vrhovno sodišče Venezuele je medtem odločilo, da so sklepi »opozicijske« skupščine o izvolitvi novega predsednika države neveljavni in neustavni.
Od poletja leta 2017 ima namreč vso zakonodajno oblast v rokah zakonodajna skupščina, vendar jo poslanci prejšnje skupščine ne priznavajo.
Guaido je dejal, da je »pripravljen nadomestiti Madura s podporo vojske«. Želi tudi nove volitve, čeprav je sedanj predsednik začel z novim mandatom 19. januarja letos.
Oglasil se je tudi venezuelski obrambni minister, ki je dejal, da bodo oborožene sile »branile ustavo« in »ne bodo sprejele vsiljenega predsednika.«
Bomo torej že kmalu priče novi ameriški "humanitarni intervenciji" in državljanski vojni?