Goran Novković: »Davek na kapitalske dobičke je bil samo vrh ledene gore«

Ob nastopu nove vlade je bila javno predstavljena peticija »Za podjetno Slovenijo«. Odziv na nekatere ukrepe vlade, ki jih je bilo mogoče razbrati iz koalicijske pogodbe je bil zel velik, saj se je odzvalo zelo veliko posameznikov ter podjetij in podjetnikov. Prvi rezultati vlad se ponavadi vidijo po treh mesecih, nas pa je zanimalo, kakšni so bili rezultati te pobude in kako gospodarstveniki ocenjujejo prve poteze vlade.

O vsem tem smo se pogovarjali z Goranom Novkovićem, izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov.

Kakšni so bili po vaši oceni rezultati peticije »Za podjetno Slovenijo«?

Pred tremi meseci je luč sveta ugledala peticija »Za podjetno Slovenijo«. Prvič se je zgodilo, da se je z imenom in priimkom odzvalo več kot 2.000 podjetnikov. Vlada je prestala test, zdaj napoveduje tudi razbremenitev plač. Delavci v podjetjih in podjetniki si to zaslužijo.

Kako ste bili zadovoljni z odzivom javnosti na vaše pismo?

Mi smo bili po eni strani zadovoljni, z vidika tega, da je vendarle prišlo do dovolj močnega odmeva v javnosti. Dejstvo je, da je javnost postala bolj občutljiva na podjetniške teme in podjetnost kot tematiko, je pa bila v politiki zadeva seveda drugačna.

Pokazalo se je, da v Sloveniji na žalost nimamo nobene politične stranke, ki bi imela enake vatle, ko gre za  odzive na stigmatizacijo različnih družbenih skupin. Ni nikogar, ki bi bil pri tem dosleden, kot je to na zahodu. Nekateri se odzivajo na stigmatizacijo ene družbene skupine, denimo žensk, manjšin, drugi na stigmnatizacijo druge družbene skupine, denimo podjetnikov.

Toda po drugi strani pričakujemo, da tisti, ki imajo v rokah kapital lahko zlahka dosežejo, da se njihov glas sliši. Nekoliko nenavadno se zdi, da so se podjetniki morali poslužiti take metode, kot je javno pismo, da svojih  interesov niso mogli uveljaviti kako drugače. Kaj to po vaši oceni kaže?

Ja, v razvitih državah do tega verjetno ne bi prišlo, ker je tam situacija drugačna. Tam se ljudje precej bolje pragmatično zavedajo, da je od uspeha podjetništva in gospodarstva odvisno tudi njihovo blagostanje. V Sloveniji je to drugače in če tega ne bomo spremenili, potem razvitih držav ne bomo uspeli dohitevati.

In kaj pravite na očitke, da so bile kritike na račun vlade preuranjene. Davek na dobiček in kako bi bil izplačan, torej da bi predstavljal več kot 50 odstotno obdavčitev, to je seveda sklep, ki izhaja iz enega samega stavka v koalicijski pogodbi. Vemo pa, da obstajajo različne olajšave, da bi zakonski predlog to verjetno uredil bolj podrobno in tako, da bi bila realna obdavčitev bistveno manjša. Je šlo za preuranjeno reakcijo ali ne?

Sami ste omenili veliko »če-jev«. Poglejmo na  zadevo tako, kot gledajo državljani na svoj denar v bankah. Kako bi ravnali, če bi vlada napovedala veliko obdavčitev depozitov? Hiteli bi v banko dvigovat svoj denar.

To, o čemer govorimo, je bil pravzaprav samo vrh ledene gore. Ne smemo pozabiti, da je bilo spornih več točk v koalicijski pogodbi. Tudi Fiskalni svet se je odzval, kot varuh dobrega gospodarjenja z javnim denarjem v državi. In to na v bistvu enak način, kot smo se odzvali mi. Se pravi, da smo se utemeljeno odzvali.

Davek na kapitalske dobičke pa je bil samo vrh ledene gore, tudi zato, ker podjetniki svoje dobičke dejansko puščajo v podjetjih. To je  odlična osnova za hude čase ali za investicije v prihodnosti. Tako kot posamezniki varčujemo za hiše ali stanovanja. In sedaj si predstavljajte, da pridete v situacijo, da vam nekdo reče, da vam bo s 25 odstotki obdavčil privarčevana sredstva, v kolikor jih boste dvignili.

Prvič je s tem ogrožena elementarna pravica razpolaganja z zasebno lastnino. Hujša družbena nevarnost pa je v tem, da s tem obdavčite dobičke, ki so namenjeni razvoju. Na podlagi teh sredstev lahko podjetnik najame tudi več kredita za razvojne projekte. Ti pa prinašajo nova in boljša delovna mesta. . Podjetnik razmišlja tako, da bo sredstva zbiral v podjetju, šel na primer čez pet let v novo investicijo in to bo seveda prineslo tudi več delovnih mest. Poleg  tega petindvajsetodstotna stopnja obdavčitve ne odstopa od nekih evropskih stopenj, glede na stopnjo našega razvoja. S tem namreč vzpodbujamo tudi investicije in tudi zato dosegamo takšno gospodarsko rast.

Eden od naših podjetnikov je na primer pred dilemo, ali naj investira ali ne. Ker je dober, si njegovi partnerji to želijo, hkrati pa ve, da je v zraku tudi nevarnost krize. Zato išče stabilno poslovno okolje. Podjetnik, ki je kupil nemško podjetje in ga želel preseliti v Slovenijo, se je na podoben način takoj ustavil in ob napovedih višjih davkov dejal: «Ne vem, kaj se bo zgodilo, vse bom pustil v Nemčiji.«

Zato naša opozorila nikakor niso bila preuranjena. Člane koalicije smo celo pred tem opozarjali, kaj se bo zgodilo. In teh napovedi o višjih davkih seveda ni bilo nikjer v predvolilni kampanji. To je bilo tudi negativno presenečenje. Škoda je bila pravzaprav že narejena pred našo reakcijo.

Toda po drugi strani se zdi zelo preprečljiva tudi trditev, da bi pri obdavčitvi davek na dobiček moral biti vsaj enak davku na plače?

Pri obdavčenju dohodkov iz dela in kapitala je seveda velika razlika. Državljan, ki investira v delnice, ali pa podjetnik, ki investira, tvegata bistveno več, kot delavec. Tudi zavarovanje je manjše. In zato je  potrebno priznati manjše obdavčenje kapitalu.

Potrebno pa je vedeti še nekaj drugega, namreč, da obdavčenje sploh ni tako nizko. Podjetnik, ki dela v svojem podjetju, plače davek trikrat. Prvič iz svoje plače, drugič ga plača v obliki davka na dohodek pravnih oseb, če je eden od lastnikov podjetja. To je brez olajšav 19 odstotkov. In tretjič ga plača še z 25 odstotno obdavčitvijo, če si izplača dobiček. Tega se torej nabere precej.

Edino primerno bi bilo po moje primerjati nagrajevanje za uspešnost. To pa velja tako za kapital kot za plačilo delavcem. In že pred časom smo po avstrijskem modelu predlagali, da se po 25-odstotni stopnji obdavči tudi trinajsta in štirinajsta plača. S tem bi bili tudi delavci in podjetniki na enak način nagrajeni.

In kakšen je odziv na ta predlog?

Za zdaj odziva še ni, ker pa se razpravlja o predlogih davčnega prestrukturiranja, bomo zagotovo imeli tudi še odziv vlade.

V javnosti je bilo veliko razprav tudi o različnih davčnih sistemih. Tudi lestvice so se navajale v skladu z različnimi političnimi pogledi. Obstaja pa nevarnost, ki jo tisti, ki zagovarjajo višje davke, praviloma ne vidijo, namreč, da se bo kapital preselil v okolja s takšnimi davki. Toda zagovorniki višjih davkov trdijo, da so v Sloveniji ti davki že tako ali tako skoraj najnižji in da so te »preselitve kapitala« zato nemogoče. Kakšna je po vaši oceni realna slika tega problema?

Dejstvo je, da slovenski kapital gravitira proti jugovzhodu in da Slovenija, ko gre za tuje investicije, tekmuje predvsem z višegrajsko skupino. Res je, da so različne interpretacije višine davkov. Toda najbolj objektivno je, če rečemo, da so davki na določenih področjih višji, drugje pa nižji.

Prav tako je res, da je delo pri nas z davki preobremenjeno. Če primerjamo plače z drugimi državami, predvsem pa plače od sredine navzgor, na primer za inženirje in druge strokovnjake, lahko vidimo, da so plače bolj obremenjene, če korektno upoštevamo tudi to, na kateri razvojni stopnji smo. Prav to pa mnogi spregledajo.  Nobena država na svetu – razen če, na primer, nima ogromnih količin nafte – si ne more privoščiti takšne stopnje davkov, kot jih ima Nemčija, če ima produktivnost in dodano vrednost dvakrat ali celo večkrat nižjo od Nemčije. Kajti v Nemčiji že itak podjetju ostane več sredstev in dodane vrednosti za investiranje vnaprej. Zato se ne moremo enostavno primerjati z Nemčijo, skandinavskimi državami in podobno.

Zagovorniki višjih davkov trdijo, da so Nemčija in skandinavske države tako zelo razvite zato, ker imajo tudi visoke davke. Pozabljajo pa, da so imele te države v preteklosti bistveno nižje stopnje davkov in da so šele v zadnjem času prišle na tako stopnjo blaginje, ki jim omogoča dvig davkov. Mi bi se morali zato zmeraj primerjati po razvitosti nekje bližje državam Višegrajske skupine in nekoliko dlje od najbolj razvitih v EU.

Potrebno je tudi gledati, kaj se dinamično dogaja. Da je bila na primer leta 2016 sprejeta celovita avstrijska davčna reforma, ki je krepko razbremenila plače. Sedaj se je podobno zgodilo na Hrvaškem. In zato bi morala država sprejeti takšne ukrepe, kjer bi povečali davčni zajem, ne pa zvišati davčne stopnje in s tem zmanjšati davčni zajem, ker se bo zato poslabšala gospodarska aktivnost. 

Ob tem, da imamo preveč obremenjene plače, imamo v državi tudi zelo slabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi, eno najslabših v EU. Tudi zaradi demografskih faktorjev in zato, ker se ljudje pri nas odpravljajo v pokoj pred šestdesetim letom. Mi se ukvarjamo z vprašanjem, ali bodo ljudje delali do 65 leta ali ne, v praksi pa v povprečju odhajajo v pokoj pred 60-tim letom. To pa povečuje obremenitev tistih, ki delajo. Ko je konjunktura, bi zato morali odpreti meje za podjetja, ki potrebujejo deficitarne, visoko strokovne kadre.

Brez tega bomo težko vzdrževali financiranje vsega, kar financiramo zdaj. Res pa je, da je dohodek od dobička podjetij nekoliko nižji v Sloveniji. Toda to je ena od prednosti ki jih Slovenija mora imeti zaradi nižje razvitosti.  Strinjam pa se, in to smo tudi jasno povedali, da se nam ne zdi prav, da nekatera podjetja z olajšavami pridejo do ničelne ali podobno majhne obremenitve z davkom na dohodek pravnih oseb. Zato se strinjamo, da bi se tu lahko določil nek minimalni prag, na primer pet odstotkov.

Pri davku od izplačanih kapitalskih dobičkov pa ne vidimo razloga, zakaj bi se to spreminjalo, saj sedanja ureditev prispeva k večji gospodarski aktivnosti. Nekaj prostora za povečanje zajema je seveda tudi pri davku na nepremičnine.

Slovenija je izrazita po tem, da so podjetja precej obremenjena, fizične osebe pa bistveno manj. In če hočemo obdavčiti tiste, ki so bogati, potem je bolj korektno, da obremenimo tiste, ki imajo več premoženja in ne tiste, ki imajo boljšo plače. Zavzemamo se, da osnovne nepremičnine niso obremenjene, tiste, v katerih pa ne živiš, pa bolj.

V Klubu slovenskih podjetnikov smo zadovoljni, ker sta minister za finance odločno napovedala razbremenitev plač. Ne le podjetniki, vsi zaposleni v podjetjih si zaslužijo tudi občuten prispevek države k njihovim višjim neto plačam. Plačali so visoko ceno v krizi in malo dobili od države po njej, čeprav so zelo veliko prispevali h gospodarski rasti.

Kako pa sodelujete z Gospodarsko zbornico, ker se včasih zdi, da niste na isti »valovni dolžini«?

Zdaj smo, ker smo se vsi odzvali. Veseli smo, da so se vsi odzvali in tudi naša peticija je bila peticija »za« in ne proti., ker mislimo, da je potrebno bolj gojiti vrednote podjetnosti. Če bomo bolj podjetni, bomo več zaslužili in potem si bomo lahko privoščili večjo blaginjo. Ne pozabite, da so k naši peticiji pristopili tudi Kmetijsko-gospodarska zbornica, Univerzitetni ljubljanski inkubator, Slovenski podjetniški slad in mnogi drugi. Te organizacije imajo v seštevku več kot 150 000 članov. Tudi podjetij, ki so podprla peticijo, je bilo veliko, več kot 2.000, kar je v Sloveniji redko. Zato smo z akcijo zadovoljni.

Mislite, da boste te težave torej uspeli prebroditi?

Naša naloga je, da opozarjamo na morebitne težave in nevarnosti in predlagamo ukrepe za razvoj podjetništva. Naš cilj je hitrejše dohitevanje bolj razvitih gospodarstev. Igor Akrapović je enkrat dobro povedal, da če Nemci vozijo 150 na uro, potem moramo mi voziti 200, da bi jih dohiteli. Če bomo vozili 150 kilometrov na uro, bomo že zaostajali, ker imajo Nemci boljše ceste, mi pa no ovinkih malo težje 'zvozimo.' Naša naloga je, da damo predloge, odgovornost politike pa je, da potegne prave poteze.

Ampak ali ni med vašimi podjetniki še vedno prisoten strah – in težko je ugotoviti, kako dolgo je že prisoten – pred javnim nastopanjem. Naš kolumnist Tomšič je opozoril, da se vedno oglašajo isti – Akrapovič, Boscarol, Batagelj, ostali pa so tiho. Vi ste se oglasili v njihovem imenu, zdi pa se, da je večina članov pasivna?

To ni res. V našem primeru se je zgodilo nekaj nasprotnega, namreč, da so se številni podjetniki oglasili in podpisali z imenom in priimkom. Res je, da se je to dogajalo redko v preteklosti. To se je dogajalo tudi zato, ker imajo podjetja neke svoje zastopnike, gospodarske organizacije, ki so zadolžene za to, da bolj glasno nastopajo, prav zato da se ni potrebno vedno izpostavljati podjetjem. Toda to se je sedaj spremenilo. V zadnjem času so z naše strani nastopili Hubert Kostler, Marko Lukič, Jure Knez, Janez Novak, Štefan Pavlinjek in še mnog drugi. Ljudi, ki so pripravljeni govoriti o podjetništvu in težavah ter potrebah podjetnikov, je torej vse več.