sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Nezaslišane, »insajderske« napovedi za leto 2019
Leto 2018 se zagotovo poslavlja. Toda kaj nas čaka v naslednjem letu? Na spletni strani znane danske banke Saxo so zbrali strokovnjake in analitike, poznavalce sprejemanja in spreminjanja strateških odločitev, različne dobro obveščene »insajderje« torej in poskusili napovedati, kaj nas čaka v naslednjem letu.
Njihove »nezaslišane napovedi« so različne, večinoma so ekonomske narave in si jih lahko ogledate tudi tukaj. Koliko verjetne so, ocenite sami, so pa vse utemeljene na zbranih podatkih in trendih, ki potekajo že danes.
Analitiki so podali naslednje napovedi.
Odpis dolgov v EU
Prva napoved je povezana z odpisom dolgov.
Odpisi dolgov so bili v zgodovini bolj pogosti, kot si to po navadi mislimo, za razliko od zelo trdega pristopa do Grčije leta 2015 so v obdobju med obema vojnama posojilodajalci v Evropi odpisali dolgove v višini 50 odstotkov bruto družbenega proizvoda Francije, 36 odstotkov Italije in 24 odstotkov BDP-ja Velike Britanije.
Zaradi velikega javnega dolga v nekaterih državah EU bi se v letu 2019 to lahko znova ponovilo tudi v EU, če bi, na primer, Italija Evropo popeljala v recesijo.
Uvedba globalnega transportnega davka zaradi »klimatske panike«
Leta 2019 bi zaradi »klimatske panike«, ki se bo začela širiti po svetu, lahko morda uvedli globalno transportno takso.
Globalni transportni davek (GTT) bi obremenil predvsem letalske, pa tudi druge vozovnice, pa tudi prevoz blaga po morju glede na tonažo ladij in tovora. Nov davek naj bi bil okoli 50 dolarjev za tono proizvedenega ogljikovega dioksida, kar je dvakrat toliko, kot so doslej predlagali in bistveno več, kot 15 evrov za tono v skladu z evropskim sistemom trgovanja z emisijami. To seveda pomeni tudi podražitev vseh proizvodov…
Nemčija bi lahko vstopila v recesijo
Naslednja »nezaslišana napoved« je vezana za Nemčijo. Pomanjkanje digitalizacije v Nemčiji in slabša prodaja avtomobilov, ki se že opaža, bi tudi Nemčijo v letu 2019 lahko popeljalo v recesijo.
To ne bi bilo dobro niti za Slovenijo. Če bi se Angela Merkel zato še enkrat odločila za ponoven naskok za položaj kanclerke, čeprav se je temu že odpovedala, bi to lahko v Nemčiji sprožilo boj za politično moč, ki bi lahko povečal nestabilnost v državi.
Nemčija ima z moderno tehnologijo že nekaj časa težave – OECD tako na primer Nemčijo na seznamu 34 držav glede na pokritost s širokopasovnim internetom velikih hitrosti uvršča na komaj 29-to od 34 mest.
Avtomobilska industrija je »kronski dragulj« nemškega gospodarstva in prispeva 14 odstotkov bruto družbenega proizvoda v državi. Vendar Nemčija zelo zamuja pri hitrih spremembah in uvajanju električnih avtomobilov, čeprav za leto 2019 samo Volkswagen načrtuje deset električnih modelov avtombilov.
Pri Saxo ugotavljajo, da je bila ob obisku Kitajske Angela Merkel »osupla«, ko si je ogledala proizvodne zmožnosti kitajskih avtomobilskih podjetij. Tako zelo, da je prosila Kitajsko za pomoč pri prilagajanju svoje avtomobilske industrije.
Pri tem pa je svetovna avtomobilska industrija lani namesto prodanih 100 milijonov avtomobilov prodala samo 81 milijonov avtomobilov, komaj 2 odstotka več kot leta 2017, čeprav so bile še desetletje prej stopnje rasti med 5 do 10 odstotki letno.
Do leta 2040 pa bo 55 odstotkov vseh novih prodaj avtomobilov in 33 odstotkov zalog na trgu električnih avtomobilov. Z novimi ameriškimi carinami se bo Nemčija le težko pripravila na ta prehod.
Ostale napovedi: od katastrofalnega sevanja do združitve Appla in Tesle
To so samo nekatere najbolj pomembne »nezaslišane« napovedi. Analitik ob tem predvidevajo tudi, da bi avstralska osrednja banka lahko uvedla »kvantitativno sproščanje« denarja v obtok zaradi podpore nakupom nepremičnin, da bi lahko Netflix zaradi kreditnega krča (in novih igralcev na trgu, kot je Disney) zapadel v resno krizo.
Ocenjujejo tudi, da bi lahko velika erupcija na soncu izzvala kaos, škodo v višini dveh trilijonov dolarjev zaradi sevanja v zahodni hemisferi in veliko škodo tudi na Zemlji, britanska kriza z brexitom, verjetnim odlogon izstopa iz EU, nastopa »socialistične« vlade v Veliki Britaniji (po predčasnih volitvah) in izvolitev Jeremya Corbyna za predsednika vlade pa bi lahko »potopila« britanski funt tako zelo, da bi bila njegova vrednost enaka dolarju.
Mednarodni monetarni frond in Svetovna banka bi naslednje leto lahko prenehala tudi z merjenjem bruto družbenega proizvoda držav in naj bi namesto tega raje poskusil meriti produktivnost, Trump pa bi lahko direktorju zveznih rezerv Jeromu Powellu, s katerim ima zaradi po njegovi oceni previsokih obresti težave - dal »odpoved.« Kar bi lahko pomenilo začetek krize ameriškega gospodarstva.
Analitiki tudi kot možno ocenjujejo združitev ameriškega Appla in Tesle tako, da bi Apple prevzel Teslo. Tesla namreč za svoj razvoj potrebuje ogromno kapitala, Apple pa nove proizvode.
Kaj od vsega tega pa se bo res uresničilo – pa bomo lahko ocenjevali že naslednje leto.