sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Ruska vojska na Krimu izvedla vojaške vaje z bojnim lansiranjem protizračnih raket S-400
Rusija je nedavno na Krim poslala poslala že četrti sistem S-400 Triumf, pravkar pa je izvedla tudi testiranje orožja s pravimi raketami.
Vaje so bile na Krimu izvedene takoj zatem, ko je Aleksandar Dvornikov, poveljnik ruskega južnega vojaškega območja potrdil, da so na Krimu stacionirane nove protizračne rakete.
Polotok Krim je sicer jabolko spora med Rusijo in Ukrajino, pa tudi EU in ZDA. Članice zveze NATO so prepričane, da je Krim še vedno del ozemlja Ukrajine, Rusija pa trdi, da se je po prevratu v Kjevu pred dvema letoma Krim na podlagi samoodločbe legitimno priključil Rusiji.
Zadnje vojaške vaje so bile uspešne, ruski vojaki pa so ob lansiranju raket preizkušali tudi sposobnost hitrega premeščanja tega mobilnega protizračnega sistema ter radarjev. Vaja se je končala z uničenjem simuliranega »sovražnega« manevrirnega izstrelka, kot kaže tudi video.
Do vojaških vaj je prišlo zatem, ko je prišlo do incidenta v Krški ožini, po katerem je ukrajinski predsednik Petro Porošenko pozval zvezo Nato, naj v Azovsko morje napoti ladje, ki bi »zavarovale Ukrajino pred morebitno konfrontacijo z Rusijo.« Rusija je incident označila za "provokacijo", zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da Ukrajina v zadnjih desetih dnevih decembra pripravlja še eno.
Rusija je zato na Krim poslala več kot deset letal Su-27 in Su-30 ter različne raketne sisteme.
Incident v Azovskem morju se je zgodil potem, ko je ruska obalna straža v Kerški ožini pri priključenem polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila, ki so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju.
Pri tem je bilo zajetih 24 ukrajinskih mornarjev, med njimi tudi nekaj častnikov, ki so ukrajinski mornarici "obveščevalno" pomagali. Ruski predsednik Vladimir Putin je po incidentu dejal, da je Ukrajina "umazana igra."
Za nemški časopis Bild je Petro Porošenko, ki ima na prihodnjih volitvah zelo malo možnosti za ponovno izvolitev, izrazil upanje, da bodo Natove ladje preusmerjene tako, da bodo po tem incidentu v pomoč Ukrajini.
Nato je sicer že izrazil "polno podporo" Ukrajini, ki sicer ni članica organizacije severnoatlantskega sporazuma.
Na vprašanje novinarjev, kako se bo Rusija odzvala, če bo NATO v Azovsko morje res poskusil poslati ladje, je tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov na kratko odgovoril: »Negativno!«
V 10 od 27 ukrajinskih regij sicer še vedno velja 30-dnevno vojno stanje. Pokrajine mejijo na Rusijo, Dnjestrsko republiko (uradno del Moldavije) ali pa so obalna območja.
Vlada v Kijevu lahko v tem času v teh pokrajinah prepove javna zborovanja, uvede policijsko uro in ureja objave v medijih.
Rusija je prepovedala dostop vseh ukrajinskih ladij v Azovsko morje.
Rusija ocenjuje, da je poziv predvolilna poteza Porošenka, hkrati pa je zelo okrepila vojaške sile na Krimu.
Poleg zmogljivih protiladijskih raketnih sistemov je na mejo z Ukrajino in na Krim poslala že četrti bataljon protiletalskih raket S-400. V informacijski službi ruske črnomorske flote je Aleksej Rulev potrdil, da je bil nov bataljon na Krim poslan z namenom, da bi zagotovil »protizračno zaščito Krima« in da je »že v aktivni službi.«
Tudi ladje, ki bi se približale Krimu ne bodo imele lahkega dela. Na polotoku so namreč že, kot poroča RBTH instalirani protiladijski sistemi BAL.
Rakete imajo doseg 260 kilometrov in pokrivajo celotno površino Črnega morja. Štirje mobilni lanserji lahko izstrelijo osem raket, z intervalom treh sekund.
Rakete S-400 Triumf (NATO klasifikacija SA-21 Growler) so sicer najbolj učinkovite ruske protizračne rakete in imajo domet okoli 400 kilometrov. Uporabijo jih lahko tako proti letalom kot tudi proti raketnim izstrelkom in brezpilotnim letalom.