Globalni dogovor o migracijah zrušil belgijsko vlado

Predsednik belgijske vlade Charles Michel je odstopil, potem ko je bila v parlamentu vložena zahteva za glasovanje o njegovi zaupnici. Priznal je, da njegov poziv, da se ustvari »koalicija voljnih«, s pomočjo katere bi lahko vladal do maja leta 2019, ko so predvidene naslednje volitve, ni bila uslišana. Po svojem sklepnem govoru je kljub temu doživel stoječe ovacije poslancev.

Odločitev pa je belgijski predsednik vlade sprejel potem, ko sta opozicijski zelena in socialistična stranka vložile zahtevo po glasovanju o zaupnici.

Po izstopu flamske stranke N-VA v začetku tega meseca iz vlade Michel namreč ni imel možnosti, da bi se v parlamentu ubranil.

Pravzaprav je Charles Michel postal ena od prvih političnih žrtev nasprotovanja  "Marakešu" oziroma Globalnemu dogovoru o migracijah.

Belgijski premier Charles Michel je namreč že v začetku meseca sporočil, da jo je zapustila največja koalicijska stranka, flamska nacionalistična stranka N-VA zaradi načrtovane podpore Belgije globalnemu dogovoru ZN o migracijah. Pred tem je po izredni seji vlade, ki so jo sklicali prav zaradi dogovora, vodja N-VA Bart De Wever napovedal, da odhajajo iz vlade.

Michel je napovedal preoblikovanje vlade, ki naj bi bila manjšinska. Po poročanju New York Timesa je pet ministrov iz stranke N-VA takoj prepustilo svoja mesta petim drugim ministrom, ki so jih prispevale druge stranke manjšinske vlade. Ne glede na to pa je nato Charles Michel odšel v Marakeš in podpisal dogovor, ki ga je belgijska vlada podprla že julija letos, takrat tudi s podporo stranke N-VA.

Belgija je država, v kateri so Flamci in Valonci največji etnični skupini, po nacionalen ključu izvoljene stranke pa pogosto vodijo zoperstavljene politike. Brezvladje v Belgiji ni nekaj nenavadnega, pač pa precej pogost pojav.

Michel je sicer francosko govoreči liberalec in ker ni uspel pridobiti podpore N-VA za globalni dogovor OZN, je podporo poiskal in - očitno samo začasno - tudi dobil v parlamentu. Z izstopom stranke N-VA iz vlade je nato vlado poskusil preoblikovati tako, da bo v skladu z zakonodajo, ki zahteva enako število ministrov francosko govoreče in flamske skupnosti. Prihodnje volitve naj bi bile sicer maja 2019. Michel je dejal, da bo vlado vodil še naprej »zaradi stabilnosti.«

Državo pa zadnji mesec dni, podobno kot v Franciji pretresajo tudi demonstracije. Okoli 1000 ljudi se je podobno kot v Franciji zadnje tri sobote zbralo tudi v Bruslju, kjer so protestirali proti visokim davkom in vsesplošni draginji, ki najbolj tolče predvsem po tistih z najnižjimi dohodki. Policija je proti demonstrantom uporabila solzivec in jih več sto tudi aretirala.