torek, 03. december 2024 leto 29 / št. 338
Na pomolu razpad Velike Britanije? Brexit bi lahko pripeljal do neodvisne Škotske in združene Irske
Samo dan po uspešnem dogovoru med Thereso May in evropskimi voditelji v Bruslju se nad predsednico britanske vlade že zbirajo temni oblaki.
Kritikom dogovora o brexitu se je pridružila predsednica škotske vlade Nicola Sturgeon, ki je dejala, da nobena škotska vlada ne bi mogla sprejeti dogovora, zaradi katere bi bila njena dežela bolj revna.
V primeru uvedbe »backstopa« oziroma carinske meje med Severno Irsko in ostalim delom Združenega kraljestva na morju bi namreč bila Škotska v slabšem položaju kot Severna Irska. Severna Irska bi namreč ostala del enotnega trga, Škotska in ostali del Združenega kraljestva pa bi bili »ujeti« v isto carinsko območje. Finančne izgube za Škotsko bi bile velike.
Odhod Škotske iz EU pa bi lahko letno Škotski zmanjšal dohodke tudi za 2 milijardi funtov na račun davkov do leta 2040. To je ugotovila škotska vlada po analizi dogovora o brexitu.
Vsak državljan EU, ki živi ali dela v Veliki Britaniji prispeva v državno blagajno okoli 10.400 funtov letno. Po odhodu Velike Britanije iz EU se bo število prihodkov teh državljanov zmanjšalo za polovico. Ta sredsva bodo zato izgubljena predsem za javne usluge.
Da premierkin dogovor nima možnosti v parlamentu je prepričana tudi Arlene Foster, predsednica koalicijske stranke severnoirskih unionistov DUP. Mayevo je obtožila, da se je »predala« namesto da bi se borila za boljši dogovor o brexitu. Napovedala je tudi, da bo njena stranka najverjetneje odrekla podporo Mayevi. Theresa May je sicer že obiskala Severno Irsko kot del svoje 14-dnevne kampanje prepričevanja, toda mnogi ocenjujejo, da samo zapravlja čas in da stiski rok tokrat ne bodo dovolj.
Nekdanji obrambni minister Michael Fallon je dejal, da bi morali pogajalce poslati »nazaj v Bruselj« in da je sedanji dogovor o brexitu »obsojen na propad«.
Po oceni vodje opozicijskih laburistov Jeremya Corbyna pa bi bilo vztrajanje pri dogovoru, ki mu nasprotuje tako javnost kot poslanci, »akt nacionalnega samoškodovanja,« sporazum pa je po njegovem »mrtev kot dodo«, torej kot že davno izumrla ptica, saj ga ne bo podprlo več kot 400 članov spodnjega doma parlamenta, medtem ko naj bi bilo za sporazum samo okoli 200 poslancev.
Zadnje ankete pa ob tem kažejo, kako bi večina volivcev na Irskem podprla obstanek Škotske in Severne Irska v Združenem kraljestvu – toda samo v primeru, če do brexita ne bi prišlo, v obratnem primeru pa državi grozi – razpad.
»Rezultati kažejo, da britanski odhod iz EU predstavlja 'jasno in neposredno nevarnost' za prihodnost Združenega kraljestva«, je dejala laburistična poslanka Catherine Stihler.
Podatki podjetja Deltapoll kažejo naslednje: na vprašanje, kako bi glasovali glede prihodnosti Škotske, če bi Velika Britanija izstopila iz EU, je 47 odstotkov vprašanih dejalo, da bi podprli neodvisnost, 43 odstotkov pa bi jih glasovalo za obstanek v kraljestvu. Ravno obratno – 43 za neodvisnosti in 47 proti njej – pa bi se ljudje glasovali, če bi Velika Britanija obstala v EU. V Severni Irski je položaj podoben. Kar 52 odstotkov vprašanih bi podprlo Severno Irsko izven Velike Britanije, če bi obstala v EU pa bi podpora neodvisnosti padla na 35 odstotkov.
V kampanji »najboljše za Britanijo«, ki se zavzema za preklic brexita, je o tem Eloise Todd dejala: »To je jasen dokaz, da se moramo ustaviti in premisliti znova. Javnost si zasluži besedo o končnem dogovoru in z zavedanjem, da v primeru uspešnega brexita to lahko pretrese celotno našo unijo.«
Pri tem gospodarstvo Škotske napreduje hitreje kot gospodarstvo ostale Velike Britanije, to pa ponovno odpira vprašanje morebitnega ponovnega referenduma o neodvisnosti Škotske.
Da po referendumu iz leta 2016 to vprašanje ni dorečeno pa kaže tudi dejstvo, da ima Škotska že od leta 2014 časnik, ki se odkrito zavzema za neodvisnost in ima to jasno zapisano tudi na naslovnici. Številnih zadev, o katerih poroča, pa na straneh BBC-ja in ostalih britanskih medijev preprosto ni mogoče prebrati.