EU znova kapitulirala pred »tujo silo«, ZDA: ne najdejo države, ki bi postala sedež alternativnega plačilnega sistema

Še nedavno tega svečano napovedan načrt za vzpostavitev alternativnega plačilnega sistema, ki bi omogočil izvajanje plačil z Iranom je očitno propadel, še predno je bil sploh vzpostavljen; težava je namreč v tem, da članice EU, ki sicer nasprotujejo ameriškim enostranskim sankcijam zoper Iran, še vedno niso našle sedeža svoje nove organizacije.

Zadeva je na prvi pogled preprosta. ZDA so zoper Iran uvedle sankcije, ki jih EU smatra za neupravičene. Države EU želijo še naprej trgovati z Iranom, ZDA pa grozijo, da bodo kaznovale ne samo iranska podjetja, pač pa tudi vsa druga evropska podjetja, ki bodo trgovala z Iranom. EU je zato napovedala vzpostavitev lastnega plačilnega sistema, ki bo ZDA onemogočil vpogled v to, kdo in kako posluje z iranskimi podjetji. Toda eno je teorija - drugo pa praksa.

Večino med 28 članicami EU naj bi bilo strah možnosti, da bodo v tem primeru postale tarča ameriških povračilnih gospodarskih in drugih ukrepov.

Pred tem so evropski uradniki predlagali ustanovitev posebne finančne institucije in »mehanizme za posebne namene« (SPV), da bi s tem onemogočili odvisnost lastnih držav od mednarodnega sistema SWIFT.

V SWIFT-u, ki opravlja večino prometa med bankami v svetu so medtem že sporočili, da z iranskimi institucijami, prav zato, da ne bi bili deležni ameriških sankcij , ne bodo več izvajali. Na ta način se je Iran znašel pod ameriškimi sankcijami in to kljub temu, da je mednarodna agencija za jedrsko varnost (IAEA) pravkar sporočila, da Iran izpolnjuje vse svoje obveznosti v zvezi z jedrskim sporazumom, evropske države pa so očitno nesposobne zagotoviti zaščito lastnih gospodarskih interesov v razmerju do ZDA.

»Nihče se ni javil do tega trenutka. In če nimamo države gostiteljice, potem imamo velik problem. Tako veliko je odvisno od tega, da bomo morali najti nekoga, ki bo to prevzel. In tuje veliko živčnosti glede tega, kaj pomeni imeti sedež SVP,« je dejal neki visoki evropski diplomat.

V tem trenutku naj bi se Nemčija in Francija že opredelili proti temu, da bi postali gostiteljici alternativnega plačilnega sistema. Evropske države sedaj menda nameravajo narediti večji pritisk na Luksemburg in Belgijo. Zahtevo naj bi zavrnila tudi Avstrija. Evropska komisarka Vera Jourova je znova pozvala države k iskanju »učinkovite rešitve« in poudarila, da se tehnično delo pri oblikovanju mehanizma, ki bi EU omogočil nadaljevanje trgovine z Iranom - nadaljuje.

»Evropejci ne moremo sprejeti, da tuja sila, pa čeprav naš najbližji prijatelj in zaveznik, v našem imenu sprejema odločitve o naši trgovini z neko drugo državo,« je dejala pred Evropskim parlamentom v Strassbourgu.

Medtem ko EU išče rešitve za nadaljevanje trgovin z Iranom, kljub ameriškim sankcijam, pa so se podjetja kot so Total, Volkswagen, Daimler, Peugeot, Renault in Siemens že umaknila iz iranskega trga. Posledično pa bi imel tudi Iran vse manj razlogov, da spoštuje z ameriške strani »torpediran« sporazum.

To je seveda velik neuspeh EU.

Iz palače OZN je visoka predstavnica za zunanjo politiko EU Federica Mogherini namreč še pred nekaj meseci slavnostno sporočila, da naj bi kmalu ustanovili namensko družbo, t.i. Special Purpose Vehicle (SPV) za "zakonite finančne transakcije" z Iranom, ki bo evropskim podjetjem omogočala, da bodo lahko nadaljevala poslovanje z Iranom.

Predstavniki EU, Rusije in Kitajske so s to potezo v resnici sklenili dogovor o vzpostavitvi posebnega plačilnega sistema, podobnega sistemu SWIFT, ki bo obšel ameriške finančne institucije.

Kratkoročno tudi ta sistem ne bo mogel zaščititi največjih evropskih podjetij, ki ne bi mogla skriti svoje trgovine z Iranom pred ameriškimi organi. Toda ta sistem bi lahko v začetku relativno hitro zaščitil vsaj majhna in srednja podjetja, dolgoročno pa bi lahko spodkopal tudi prevlado dolarja v mednarodnih transakcijah. Odstop ZDA od jedrskega sporazuma z Iranom, ki je bil sklenjen komaj leta 2015, bi se zato za ZDA lahko pokazal kot katastrofalna poteza.

Stališča ZDA in EU so glede tega še zmeraj zoperstavljena. ZDA so, na primer, izdale knjižico na 48 straneh z naslovom: »Izobčeni režim: kronika iranskih uničevalnih aktivnosti,« ki v najbolj negativni luči in povsem enostransko, iztrgano iz zgodovinskega konteksta, prikazuje 40 let iranske zgodovine.

Evropa tega seveda ne sprejema. Potem ko so ZDA proti Iranu znova uvedle sankcije, so zunanji ministri držav članic EU, vključno s Slovenijo, sredi julija potrdili ukrep za zaščito evropskih podjetij, ki poslujejo z Iranom, pred posledicami ameriških sankcij. Po njem evropska podjetja ne smejo upoštevati ameriških sankcij in so lahko za takšno dejanje celo kaznovana.

V okviru ukrepa lahko zaprosijo za odškodnino v primeru kazni s strani ZDA, zaščitena pa so tudi pred tožbami na sodiščih v tujini. EU pa je istočasno napovedala, da si bo prizadevala za ohranitev "učinkovitih finančnih kanalov" z Iranom, ki je na Meddržavnem sodišču v Haagu že vložil tožbo proti ZDA.

Toda nato so EU, Rusija in Kitajska naredile še en korak skupaj – proti ZDA.

Novi plačilni sistem bi lahko evropska podjetja zaščitil pred ameriškimi sankcijami. Omogočil bi lahko evropskim podjetjem, da, kot je rekla visoka predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini, »evropska podjetja nadaljujejo trgovanje z Iranom v skladu z zakoni EU in bi lahko bil odprt do drugih partnerjev v svetu.«

Velikih podjetij to verjetno ne bo prepričalo. Volkswagen se je, na primer, že umaknil z iranskega trga. Nemški izvoz v Iran je po uvedbi sankcij zoper Iran že upadel za 18 odstotkov. Kar ni nenavadno; nemška podjetja v Iran izvozijo za 3,4 milijarde blaga, v ZDA pa za 117 milijard blaga. Evropski plačilni sistem bi lahko zaščitil predvsem majhna in srednja podjetja, ki ne poslujejo veliko z ZDA. Toda dolgoročno bi to, kot ugotavlja tudi Washington Post, »lahko zmanjšalo prevlado ZDA v mednarodnih plačilnih sistemih, kar za voditelje ZDA predstavlja priročno sredstvo za ekonomski in politični vpliv v preteklosti – na primer, pri ustavljanju kitajskega izvoza v Severno Korejo in druge 'odpadniške države.'«

Da so v ZDA nad potezo Francije, Velike Britanije, Nemčije, Rusije in Kitajske vznemirjeni, je pokazal tudi zunanji minister ZDA Mike Pompeo, ki je dejal, da je to »eden od najbolj neproduktivnih ukrepov, glede regionalnega in globalnega miru in stabilnosti, ki si ga lahko zamislimo.«

Dodal je tudi, da je »žalosten in globoko razočaran« nad potezo vseh, ki ustvarjajo plačilni sistem, ki ga ZDA ne bodo več nadzorovale.

V tem trenutku še ni povsem jasno, kako naj bi nov sistem deloval. Lahko pa bi vključeval tudi kreditni sistem, ki bi podjetjem, ki poslujejo z Iranom, omogočil, da menjavajo blago, ne da bi nakazovala denar. S tem bi bilo za oblasti v ZDA skoraj nemogoče zaznati trgovino med evropskimi in iranskimi podjetji in sankcionirati podjetja.

Da je delo na nadomeščanju sedanjega mednarodnega sistema SWIFT že začelo je napovedal tudi nemški zunanji minister Heiko Maas, ki je dejal, da je »treba povečati avtonomnost in suverenost Evrope v trgovini, ekonomski in finančni politiki.«

Profesor mednarodnega ekonomskega prava Christopher Bovis trdi, da se to že dogaja. »Evropska komisija razvija sistem, paralelen sistem Swiftu, ki bo omogočil Iranu, da posluje z evropskim finančnim sistemom, evropskim sistemom za poravnave, ki bo uporabljal rešitve, ki jih podpirajo in so jih ustvarile Evropska investicijska banka in so utemeljene na evru.«

Sistem SWIT povezuje več kot 10 000 bank, ki neposredno prenašajo ogromne količine denarja. Sedež organizacije je v Belgiji. Organizacija naj bi bila nevtralna, toda že velikokrat se je uklonila ameriškim pritiskom in blokirala vplačila Iranu ali Kubi.

Da bi se SWIFT izognil ameriškim sankcijam, bo moral do 4. novembra prekiniti finančne tokove do iranskih bank.

In kot ocenjuje Cristopher Bovis, bo zato EU ustvarila sistem, ki bo »zrcalna slika Swifta, toda brez vpliva ameriške administracije.«Nemška borza namreč nadzira varnostne depozite, kot na primer Euroclear in Clearstream, SWIFT pa nima monopola nad mednarodnim bančnim poslovanjem. Paralelnii sistem je zato mogoče ustvariti.

Že med prvimi ameriškimi sankcijami, med leti 2012 – 2016 so evropske banke uporabljale »ad hoc sporočilni sistem« za transakcije z Iranom in ta sistem se bo sedaj verjetno zgolj nadgradil. To zagotovo ne bo všeč dvema največjima ameriškima bankama, Citigroupu in J.P Morganu – ki imata sedeže v 25-članskem odboru SWIFTA. Po drugi strani pa bo tudi članice EU po ocenah analitikov še zelo potrebovale Kitajsko, da bi »Iran obdržali nad vodo.« Le Kitajska namreč lahko s svojimi nakupi nafte zagotovi Iranu dovolj sredstev, da preživi ameriške sankcije.

Kljub temu Bloomberg ocenjuje, da Iran trgovanja z nafto ne bo uspel skriti s pomočjo tega sistema. Vsak kupec iranske nafte bi namreč lahko utrpel »sekundarne« ameriške sankcije. Tudi v primeru, če je šlo za menjavo »blago za blago.« Največji trgovci z nafto, kot so skupina Vitol in skupina Trafigura Group Pte Ltd. imajo sedeže v EU, toda veliko poslujejo tudi v ZDA in si tega tveganja ne bodo mogli privoščiti.

Tudi zato je ameriški predsednik prepričan, da mu bo uspelo zlomiti Iran. »Iran bo prišel nazaj k meni in potem bodo res naredili dober posel. Sedaj pa zelo trpijo, imajo upore v vseh večjih mestih,« je privoščljivo dejal Donald Trump.

In če evropske države ne bodo našle sedeža te organizacije, saj bo morda pokazalo, da ima celo prav.  Če pa se bo EU posrečilo upreti se ZDA pa bi to lahko pomenilo začetek konca ameriške prevlade v finančnih tokovih sveta in konec dolarja kot »rezervne« svetovne valute.